PROblog - Gospodarstvo

Drag(h)i Mario,

Gregor Krajnc — Fri, 04 Nov 2011 15:19:00 GMT

pišem ti prvič. Hvala, ker si že v svojem prvem nastopu znižal evrsko ključno obrestno mero za 0,25%. Čeprav so vsi presenečeni, tvojo potezo vsi odobravajo. Najbrž tudi tvoj predhodnik Jean Trichet. Ne glede na to, kar si kdo o tebi in vsem skupaj misli, mene zanima predvsem višina šest mesečnega euriborja, na katero je vezan moj mesečni obrok za kredit. Če se ti bo v prihodnje zdelo, da evropskemu gospodarstvu grozi zastoj, ti kar znižaj obrestno mero še bolj. Ker vem, da bo prišel čas, ko boš moral zapreti pipico (upam, da ne prehitro!), bom to razumel, saj hočem, da so tudi moji prihranki za pokojnino varni. A seveda takrat ne pretiravaj, ne prek 5% in ne predolgo. No pa kaj bi že zdaj o tem, takrat boš ti svoj mandat že končal in užival svojo pokojnino...

Ali bo Evropa uspela rešiti dolžniško krizo?

Aleš Šoba — Fri, 21 Oct 2011 11:00:00 GMT

Svet nestrpno pričakuje, ali bo Evropa uspela dokončno zatreti dolžniško krizo, ki traja že dve leti. Če jim ne uspe, se lahko zgodi, da svetovno gospodarstvo doživi podoben, če ne večji šok, kot ga je leta 2008 ob propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers.

Čeprav evropski politiki vedno znova obljubljajo, da bodo naredili vse, da se evropska kriza zaključi, pa smo vsi dobili občutek, da si niso bili popolnoma na jasnem, kako velik je sploh problem in kako ga učinkovito razrešiti. Njihovi največji strahovi, da bodo fiskalne težave v evroobmočju negativno vplivale na svetovno gospodarstvo, so se uresničile.

Evropa se pripravlja na naslednji korak

mag. Tadeja Brglez — Fri, 30 Sep 2011 09:49:00 GMT

Po odobritvi povečanja evropskega rešilnega sklada s strani nemškega parlamenta, se evropski voditelji pripravljajo na naslednje korake za zajezitev dolžniške krize v regiji.

Ali bo evro vzdržal Grke in ali bodo Grki vzdržali evro?

Nina Urbanič — Fri, 23 Sep 2011 07:03:00 GMT

V teoriji bi naj strah pred ekonomsko škodo, ki jo povzroči državni bankrot (v tem primeru je kot bankrot mišljen že t.i. » default« – kršenje pogodbenih obveznosti, kot npr. izplačilo obresti...) poskrbel za to, da naj bi bile države disciplinirane pri svojih financah.

Toda čeprav so bankrotirane države za nekaj časa izločene iz trgov, je vpliv na rast kratkoročen. Tako je npr. Argentina doživela 10,9% padec BDP-ja, v letu, ki je sledilo njenemu bankrotu leta 2001. V naslednjih letih si je njeno gospodarstvo lepo opomoglo. Tudi Urugvaju, Rusiji in Indoneziji so bankroti pomagali k ponovnemu zagonu gospodarstva...

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje - september 2011

Gregor Krajnc — Mon, 12 Sep 2011 08:25:00 GMT

Na začetku poletja smo bili precej optimistični, prvi dnevi avgusta pa so prinesli močne dnevne padce, ki jih za ta običajno mirni poletni mesec nismo pričakovali. Za primerjavo z letom 2008, takrat je bilo za nami večletno obdobje rasti, trgi so bili pregreti, potrošniki in podjetja močno zadolženi, cene nepremičnin nevzdržno visoke in smo obrat navzdol pričakovali. Tako je bilo bolj vprašanje časa, kdaj bo do njega prišlo. Sredi leta 2011 se nahajamo sredi gospodarskega okrevanja po krizi (sicer okrevanje v Sloveniji občutimo manj kot npr. v Nemčiji ali Švici). Ob trenutnih dogajanjih in ekonomskih podatkih se zato moramo vprašati, ali smo na pragu nove recesije ali pa je to popotresni sunek, ki bo izzvenel...

Nekateri kazalniki finančnega stresa v evroobmočju

Damjan Kovačič — Thu, 08 Sep 2011 12:51:00 GMT

V realnem času še naprej spremljamo, kako se na dolžniških trgih spreminjajo možnosti, da se Grčija, Portugalska in Irska izognejo razglasitvi plačilne nezmožnosti ali prestrukturiranju svojega javnega dolga. Slaba dva meseca po sprejemu svežnja – za članice evrskega kluba precej odločnih ukrepov -, lahko ugotovimo, da je bilo olajšanje zelo kratkotrajno, sistemska kriza evropskega denarnega sistema pa še naprej glasno tiktaka in povzroča sive lase politikom, bankirjem in davkoplačevalcem.

Evropski medbančni denarni trg kaže resna znamenja stresa, kot jih nismo opazili od konca recesije v začetku leta 2009. Banke so čedalje manj naklonjene tveganju, kar odražajo naraščajoči pribitki za kratkoročne obrestne mere po kateri si banke med seboj izposojajo denar.

Vpliv monetarne politike na položaj starejših ljudi

Aleš Grbić — Fri, 19 Aug 2011 12:39:00 GMT

FED je z željo po inflaciji dejansko povišal življenjske stroške gospodinjstev, obrestni prihodki gospodinjstev pa so se znižali za dve tretjini! Zanimiv je tudi nivo inflacije, ki jo računajo ameriški uradniki, saj so na njega vezani socialni transferji – to je tudi eden izmed razlogov za upad standarda tistih, ki živijo izključno od socialnih transferjev.

BOTOKS ZA EVRO

mag. Tadeja Brglez — Fri, 12 Aug 2011 09:12:00 GMT

Predsednik ECB Trichet je ta teden uporabil svojo municijo in povzročil impresivno rast cen španskih in italijanskih obveznic. Vprašanje pa je, če bo ta intervencija učinkovita in bo na dolgi rok preprečila eskalacijo evropske dolžniške krize.

La Dolce Vita `e Finita?

Nina Urbanič — Thu, 04 Aug 2011 12:27:00 GMT

Italijanski pisatelj Luigi Barzini je napisal, da je Italija nestabilna že vse od 4.septembra 476, ko je zadnjega rimskega cesarja Romulusa Augustusa odstavil germanski poglavar Odoaker. Ideja, ki jo je hotel izraziti Barzini je, da so Italijani navajeni na takšne razmere.

Tujci pa so trenutno kar pošteno zaskrbljeni in jih skrbi predvsem sposobnost Italije, da financira svoj 1,9 bilijonski dolg, ki predstavlja kar 119% BDP-ja. Pred kratkim so investitorji začeli dvigovati italijanske stroške zadolževanja na nivoje, ki bi, če bi trajali dalj časa, uresničili strahove, zaradi katerih je do dvigov prišlo, saj vsaka odstotna točka povišanja zahtevane donosnosti doda 1% BDP-ja italijanskim stroškom servisiranja dolga.

O dolgem, hladnem poletju & padcu inflacijskih pričakovanj

Damjan Kovačič — Fri, 03 Jun 2011 13:50:00 GMT

Zadnje čase v gospodarskem svetu težko spregledamo vedno več posameznih makroekonomskih indikatorjev, kjer prihaja do negativnih presenečenj, objavljene številke pa vedno bolj zaostajajo za pričakovanji. Konkretno iz ZDA: trg dela in visoka stopnja nezaposlenosti, prodaja na drobno, nepremičninski trgi, nekateri vodilni indikatorji, med katerimi najbolj izstopa največji mesečni padec industrijske proizvodnje v 27 letih...