PROblog - Razno

Zaključujemo objavljanje blogov

Gregor Krajnc — Tue, 03 Jan 2012 09:03:00 GMT

Spoštovani,

upravljanje vzajemnih skladov Probanke upravljanje se v začetku leta 2012 prenaša na družbo KBM Infond. V skladu s tem zaključujemo objavljanje blogov na strani www.problog.si. Zahvaljujemo se vam za spremljanje in komentiranje vsebin.

Želimo vam vse dobro v 2012!

Vaša ekipa Probloga

Razlika v premoženju med mlado in starejšo generacijo se povečuje

Nina Urbanič — Fri, 11 Nov 2011 08:19:00 GMT

Ena od osnovnih obljub ameriških sanj postaja v zadnjih letih dvomljiva. Ali lahko res vsaka nova generacija živi bolje od prejšnje? Mladim američanom trenutno ne kaže najbolje.

Po analizi, ki jo je opravil Pew Research Center, je mlada generacija ostala zadaj, medtem ko je najstarejša generacija doživela velikanski porast premoženja od sredine osemdesetih let.

Demografija je naša usoda

Damjan Kovačič — Fri, 28 Oct 2011 12:22:00 GMT

Po napovedih demografov Združenih narodov bo ta mesec prijokal na svet 7 milijardti Zemljan. Če je bilo še sredi 19. stoletja na planetu manj kot milijarda ljudi, se je v zadnjih 12 letih za toliko povečalo število prebivalcev. Statistiki pravijo, da nas je vsako uro za 9.000 več, vsak dan pa nas je 216.000 več. To na primer pomeni, da se približno v desetih dneh število prebivalcev na planetu poveča za eno Slovenijo, v mesecu dni za eno Libijo, v letu dni pa za eno Nemčijo.

Eno od najzanimivejših vprašanj je, kako vpliva demografska struktura na finančne trge? Poleg neposrednega vpliva na gospodarsko rast igra ključno vlogo razmerje med mlajšo in starejšo populacijo. Ljudje se namreč zadolžujemo v mladosti, investiramo v srednjih letih, nato pa na starost živimo od svojih prihrankov.

Ali bo Evropa uspela rešiti dolžniško krizo?

Aleš Šoba — Fri, 21 Oct 2011 11:00:00 GMT

Svet nestrpno pričakuje, ali bo Evropa uspela dokončno zatreti dolžniško krizo, ki traja že dve leti. Če jim ne uspe, se lahko zgodi, da svetovno gospodarstvo doživi podoben, če ne večji šok, kot ga je leta 2008 ob propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers.

Čeprav evropski politiki vedno znova obljubljajo, da bodo naredili vse, da se evropska kriza zaključi, pa smo vsi dobili občutek, da si niso bili popolnoma na jasnem, kako velik je sploh problem in kako ga učinkovito razrešiti. Njihovi največji strahovi, da bodo fiskalne težave v evroobmočju negativno vplivale na svetovno gospodarstvo, so se uresničile.

V spomin - Steve Jobs

Aleš Grbić — Fri, 07 Oct 2011 08:42:00 GMT

Poseben, nenavaden, upornik. Nekdo, ki vidi stvari drugače. Ne mara pravil. Za probleme vedno najde ustrezne rešitve. Spreminja stvari, zato ga nikakor ne moreš ignorirati. Premika razvoj človeštva naprej. Nekateri ga vidijo kot čudaškega, mi ga vidimo kot genija. Samo ljudje, ki so dovolj posebni, da mislijo, da lahko spremenijo svet, so tisti, ki ga tudi spremenijo.

Konec sveta?

Nina Urbanič — Wed, 28 Sep 2011 07:39:00 GMT

V volatilnih časih se pogosto najdejo preroki propada. Jezdeci Apokalipse očitno niso zapustili kolektivne psihe in vedno znova se najde kdo, ki predlaga, da prihajajo časi, ko bo potrebno izkopati zaklonišča in nabaviti konzervirano hrano. In seveda je dežurni krivec Goldman Sachs, zlobna figura, ki vleče vse niti iz ozadja in ki bo kovala dobičke iz propada sveta.

Ali bo evro vzdržal Grke in ali bodo Grki vzdržali evro?

Nina Urbanič — Fri, 23 Sep 2011 07:03:00 GMT

V teoriji bi naj strah pred ekonomsko škodo, ki jo povzroči državni bankrot (v tem primeru je kot bankrot mišljen že t.i. » default« – kršenje pogodbenih obveznosti, kot npr. izplačilo obresti...) poskrbel za to, da naj bi bile države disciplinirane pri svojih financah.

Toda čeprav so bankrotirane države za nekaj časa izločene iz trgov, je vpliv na rast kratkoročen. Tako je npr. Argentina doživela 10,9% padec BDP-ja, v letu, ki je sledilo njenemu bankrotu leta 2001. V naslednjih letih si je njeno gospodarstvo lepo opomoglo. Tudi Urugvaju, Rusiji in Indoneziji so bankroti pomagali k ponovnemu zagonu gospodarstva...

Vabljeni na spletni klepet: Vse o novem tečaju švicarskega franka 1 EUR = 1,20 CHF

Damjan Kovačič — Wed, 21 Sep 2011 07:48:00 GMT

Vabljeni v Naložbeno kavarno v četrtek, 22.9. ob 14. uri, ko bomo podrobno analizirali ozadje in posledice radikalnega ukrepa švicarskih denarnih oblasti, ki so določile minimalno menjalno razmerje 1,2000 franka. Po podatkih Banke Slovenije predstavljajo hipotekarna posojila gospodinjstvom v švicarskih frankih slabo četrtino vseh stanovanjskih posojil. Zato nas bo zanimalo tudi, kako bi lahko nov tečaj franka vplival na te posojilojemalce, kakšne obrestne mere lahko pričakujemo v prihodnje in ali je prišel čas za pretvorbo teh posojil v evrska?

Švicarski frank je v zadnjih letih utrdil status ene najbolj zaželenih svetovnih valut in ponudil vlagateljem tradicionalno varno zavetje v času najhujše finančno-gospodarske krize po drugi svetovni vojni. Potem, ko je bilo še konec leta 2007 potrebno za en evro odšteti 1,68 švicarskega franka, sta se menjalna tečaja valut za kratek čas celo izenačila. Švicarska centralna banka je pred dvema tednoma sprejela odločitev, da za nobeno ceno ne bo več dopuščala nadaljnje krepitve domače valute, zato je pri 1,20 frankov za evro zakoličila minimalno še dopustno menjalno razmerje.

Moderatorka: Nina Urbanič

Gost: višji finančni analitik Damjan Kovačič

Nekateri kazalniki finančnega stresa v evroobmočju

Damjan Kovačič — Thu, 08 Sep 2011 12:51:00 GMT

V realnem času še naprej spremljamo, kako se na dolžniških trgih spreminjajo možnosti, da se Grčija, Portugalska in Irska izognejo razglasitvi plačilne nezmožnosti ali prestrukturiranju svojega javnega dolga. Slaba dva meseca po sprejemu svežnja – za članice evrskega kluba precej odločnih ukrepov -, lahko ugotovimo, da je bilo olajšanje zelo kratkotrajno, sistemska kriza evropskega denarnega sistema pa še naprej glasno tiktaka in povzroča sive lase politikom, bankirjem in davkoplačevalcem.

Evropski medbančni denarni trg kaže resna znamenja stresa, kot jih nismo opazili od konca recesije v začetku leta 2009. Banke so čedalje manj naklonjene tveganju, kar odražajo naraščajoči pribitki za kratkoročne obrestne mere po kateri si banke med seboj izposojajo denar.

Vpliv monetarne politike na položaj starejših ljudi

Aleš Grbić — Fri, 19 Aug 2011 12:39:00 GMT

FED je z željo po inflaciji dejansko povišal življenjske stroške gospodinjstev, obrestni prihodki gospodinjstev pa so se znižali za dve tretjini! Zanimiv je tudi nivo inflacije, ki jo računajo ameriški uradniki, saj so na njega vezani socialni transferji – to je tudi eden izmed razlogov za upad standarda tistih, ki živijo izključno od socialnih transferjev.