Letošnje leto se je za delniške trge držav v razvoju začelo težavno, saj so v prvih dveh mesecih zaostale za gibanjem delnic razvitih držav, kar se je v preteklih desetih letih zgodilo le redko. Vendar smo od sredine februarja naprej, znova priča temu, da delnice držav v razvoju rastejo hitreje od delnic razvitih trgov. Vlagateljem se seveda postavlja vprašanje, kaj lahko pričakujejo od obeh najpomembnejših naložbenih skupin znotraj delnic v prihodnje – kakšne donose lahko pričakujejo od naložb v delnice razvitih držav in držav v razvoju, ter kolikšen del portfelja nameniti tema dvema skupinama. Na ta vprašanja bomo poskušali odgovoriti v sredo, 20.04.2011 ob 14. uri v naši Naložbeni kavarni.

Moderator: Nina Urbanič 

Gosta: upravljavka mag. Tadeja Brglez in višji finančni analitik Aleš Šoba, CFA

Vabljeni!

V prejšnjem prispevku smo na kratko predstavili osnove trga izvedenih finančnih instrumentov, v današnjem prispevku pa bomo kaj več povedali o trgovanju s terminskimi pogodbami (futures)...

Kakšen bo pogled ekonomskih zgodovinarjev čez stoletje na današnjo situacijo v javnih financah po svetu? Bo to enaka mera zbeganosti in prezira, kot sedaj gledajo na finančne afere francoskih kraljev v 18. stoletju? Politiki po svetu se trudijo najti načine kako stabilizirati državne dolgove, ki se približujejo najvišjim ravnem po drugi svetovni vojni. V ZDA je glede tega bila oblikovana komisija strokovnjakov z namenom ustvariti dolgoročen načrt za znižanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. V svojem delu poročila z imenom "Bowles Simpson report" so podali rešitve, ki zajemajo znižanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, omejitev potrošnje, davčno reformo, proračun za obrambo, prihranke v zdravstvenem sektorju ter spremembe v socialnem zavarovanju...

Iz zanesljivih, vendar neuradnih virov smo izvedeli, da so se na tajnih pogajanjih sindikati, stranka upokojencev Desus in predsednik vlade Pahor dogovorili, da bodo referendum o pokojninski reformi odpovedali, s ciljem davkoplačevalcem prihraniti 4 milijone evrov, kolikor bi organizacija referenduma stala. Še več, dogovor je, da bomo delali ne do 67. leta, ampak do 68 let in pol!

Ko cene naložb rastejo, je to neposredno povezano z likvidnostjo. Toda kaj pravzaprav je to likvidnost? Mnogo let so ekonomisti verjeli, da je mogoče likvidnost razložiti s količino denarja v obtoku.

Mnogi zagovorniki zlatega standarda lahko odprejo šampanjce...