Podatki o zaposlenosti Američanov v maju so bili precej pod pričakovanji in to je potisnilo cene delnic navzdol, hkrati pa sprožilo ugibanja o novem nadaljevanju programa kvantitativnega popuščanja, ki se bo končalo z junijem.

Junij bi lahko bil mesec novih rasti po konsolidaciji, ki smo ji bili priče zadnje mesece. To je precej odvisno od gospodarskih kazalcev v ZDA. Če se bo prekinil niz slabih objav, za pričakovati je, da bo podatek o zaposlenosti za junij precej boljši od majskega, bi to lahko dalo nov zagon trgom.
 

Zadnje čase v gospodarskem svetu težko spregledamo vedno več posameznih makroekonomskih indikatorjev, kjer prihaja do negativnih presenečenj, objavljene številke pa vedno bolj zaostajajo za pričakovanji. Konkretno iz ZDA: trg dela in visoka stopnja nezaposlenosti, prodaja na drobno, nepremičninski trgi, nekateri vodilni indikatorji, med katerimi najbolj izstopa največji mesečni padec industrijske proizvodnje v 27 letih...

Limuzino ameriškega predsednika "The Beast", ki bi naj bila neprebojna in odporna na vse mogoče in nemogoče napade, od bombe do kemičnega orožja, je pred dnevi popolnoma onesposobila rampa pred ameriškim veleposlaništvom v Dublinu. Če ste slučajno spregledali ta videoposnetek si ga lahko ogledate tukaj.

V zadnji izdaji revije Vanity Fair je Joseph Stiglitz vzdignil kar nekaj prahu, ko je Američanom predstavil številke o porazdelitvi bogastva v ZDA.

Ker je to prišlo izpod peresa Nobelovega nagrajenca, so vsi prisluhnili dosti bolj kot običajno prisluhnejo Marcu Faberju, ki pogosto napoveduje propad ZDA zaradi nemirov, ki bodo posledica prevelikih socialnih razlik.

Stiglitz piše, da 1% Američanov zasluži skoraj četrtino nacionalnega dohodka v ZDA. Kar se tiče samega premoženja, pa zgornji odstotek prebivalstva nadzoruje 40% premoženja. Pred 25 leti so bile te številke 12% dohodka in 33% premoženja. Lahko sicer predvidevamo, da gre za splošno rast dohodka – vendar bi bila ta predvidevanja žal napačna. Dohodki zgornjega odstotka ljudi so se v preteklem desetletju povišali za 18%, medtem ko se je srednjemu sloju dohodek zmanjšal. Moškemu s srednješolsko izobrazbo se je dohodek v zadnjih 25-ih letih znižal za 12%. Vsa rast je šla na vrh.

Objavljamo povzetek pogovora v Naložbeni kavarni z dne 19.5.2011. Tema pogovora je bila: Ali je srebrni balon že počil?

Odgovarjali smo na vprašanja:

Glede na vrtoglavi cenovni skok in enako hiter padec v brezno, je to konec manije, ki ne bo presežen dolga leta, morda celo desetletje?

Bežen pogled kaže, da se evforija pri srebru ni prenesla na družbe, katerih poslovanje je tesno povezano s cenami zlata in srebra. Kako si lahko razlagamo takšno divergenco?

Kateri so pozitivni fundamentalni dejavniki, ki bi še lahko poganjali dolgoročno rast cen? 

In še druge.

Letos mineva deset let, v katerih so zlato, srebro in delnice plemenitih kovin prestavljale eno najboljših finančnih naložb. Zlato je v tem času raslo enakomerno po okoli 15% letno, cena srebra pa je od dna pri 4.5 USD/unčo do aprilskega vrha tik pod 50 USD zrasla za več kot desetkrat. Potem, ko se je letos cena srebra od začetka februarja skoraj podvojila, se je v prvih dneh maja zgodil trd pristanek, ko so cene v štirih dneh padle na 35 USD. Marsikateri vlagatelj se zato upravičeno sprašuje, ali se pred njegovimi očmi v realnem času dogaja zgodovinski pok balona in bodo cene srebra odslej dolgoročno upadale, ali pa gre za prehodno močno korekcijo, po kateri se bo nadaljeval doslej nedotaknjeni mogočni bikovski trend rasti tako srebra kot zlata in delnic plemenitih kovin?

Pridružite se nam v četrtek, 19.05.2011 ob 14. uri v naši Naložbeni kavarni, kjer bomo poskušali odgovoriti na ta vprašanja.

Moderator: Nina Urbanič 

Gost: višji finančni analitik Damjan Kovačič

Vabljeni!