Se bo aktualna korekcija na delniških trgih kmalu končala ali se bo razvila v nov medvedji trend? Bo Grčija sposobna in voljna uravnotežiti proračun in povrniti svoje dolgove? Bo evro preživel? Se splača kupiti zlato? In do kam lahko pade cena nafte?

O aktualnih finančnih temah se bomo ponovno pogovarjali v živo ta četrtek, 27.5.2010 ob 14. uri v naši Naložbeni kavarni. Vabljeni!

Povzetek prejšnjega pogovora si lahko preberete tukaj.

V zadnjih dneh se je v medijih pojavilo kar nekaj razkritih finančnih goljufij. Izstopata družba Remius in Finanzas Forex, ki jima je nasedlo na tisoče slovencev. Očitno je marsikdo verjel obljubam o nezemljskih donosih in ostal brez denarja. Ker pa bi se naj že pojavljale podobne sheme (takšne, ki res delujejo), ponovno objavljamo članek iz Provlagatelja decembra 2008 z naslovom "Kako ločiti Forex od Forexa"...

Izbira vzajemnega sklada je težavna, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, na voljo je ogromno informacij: prospekti, reklamni materiali, pretekli donosi, knjige, časopisi, internet, vaši pivski kolegi in še bi lahko naštevali. In drugič, vse te informacije so ponavadi brez prave vrednosti, ko gre za tisto, kar vas najbolj zanima: prihodnje donose.

Prospekti skladov so v stilu cigaretnih škatlic opremljeni z različnimi neučinkovitimi opozorili, od katerih je najbolj znano tisto, da pretekli donosi niso garancija za prihodnost. To marsikoga razjezi. Kaj pa JE indikator prihodnjih donosov? Prospekti o tem pametno molčijo, vrzel pa zapolnijo reklamni materiali, ki vam pomagajo z različnimi meglenimi namigi (večina analitikov pričakuje, da…). Seveda ima 10 analitikov 15 različnih mnenj in če ste preučili več kot eno naložbeno zgodbo, ste ponavadi hitro spet na začetku, kjer ne veste nič.

Zato se mnogi, dobronamernim opozorilom navkljub, oklenejo preteklih donosov. Pri tem brez pomisleka izberemo donose v zadnjem letu – naziv »najboljši sklad leta 1993« nam pač pomeni toliko kot predlanska vremenska napoved. Podzavestno pričakujemo, da se bodo trendi iz bližnje preteklosti nadaljevali vsaj še nekaj časa (če se ne bodo, bomo to seveda vedno lahko razložili s pomočjo »nepredvidenih dogodkov« - implozijo finančnega sistema, dejanji nesposobnih politikov, invazijo marsovcev itd).

Ali je ta naša intuicija uporabna v finančnem svetu? Naredil sem mini raziskavo, kako so se najbolj donosni skladi preteklih let odrezali v naslednjih obdobjih.

Iz morja informacij na spletu smo polovili nekaj pozornosti vrednih člankov...

Tudi v kriznih časih se ponavadi najde kakšna naložba, za katero si želite, da bi jo imeli v portfelju. Danes ta čast pripada zlatu, ki praktično vsak dan postavlja nove rekorde.

V članku »Ali cena zlata lahko eksplodira?« sem preučeval možnost, da se cena zlata razvija v mehurček. Torej, ali je pred nami silovit vzpon v danes nepredstavljive višave, ki bi mu sledil še silovitejši padec nazaj na realna tla. Takrat sem napisal, da v tej hipotezi manjka še ključen element: zgodba. Vsaka dobra manija mora imeti prepričljivo pripoved, ki osvoji srce in dušo večine tako velikih kot malih vlagateljev.

Takrat si seveda nisem upal predvidevati, da se bo zadnji košček sestavljanke pojavil že v nekaj tednih..

Trenutno obratuje po svetu v 30 državah 436 jedrskih reaktorjev, 53 novih pa je v fazi izgradnje. V naslednjih desetih letih pričakujemo, da bo predanih v komercialno uporabo 91 novih jedrskih reaktorjev. Zlasti dinamična rast poteka v novih azijskih gospodarskih silah, ki pospešeno izvajata svoj jedrski program. Na Kitajskem obratuje 11 reaktorjev, 20 novih je v fazi izgradnje, približno toliko pa tudi v fazi načrtovanja. Do leta 2019 lahko pričakujemo neto prirastek 42 novih reaktorjev. Indija upravlja z 18 jedrskimi reaktorji, z desetimi novimi v fazi izgradnje. Do leta 2010 pričakujemo neto prirastek 13 novih reaktorjev.

Po 30 letih suše načrtujejo ameriški operaterji izgradnjo 4 do 8 novih reaktorjev. Prav tako je pomembno poudariti 54 mrd USD v obliki kreditnih garancij in drugih subvencij, ki jih zagotavlja Obamova vlada v okviru prehoda na okolju prijazno pridobivanje električne energije. Kot konkretni primer izvajanje omenjene strategije lahko navedemo 8,3 mrd USD pogojno odobrenih posojil za izgradnjo dveh reaktorjev v zvezni državi Georgiji.