Opcijski trg večkrat ponudi zanimive situacije oziroma dogodke, ki poženejo domišlijo. Tako, na primer, je bil včeraj sklenjen posel za 1.115 put opcijskih pogodb na indeks S&P 500 z izvršilno ceno 100 in zapadlostjo decembra 2013 (ne gre za napako, izvršilna cena je dejansko 100!). Podobni posel, in sicer za 1.537 pogodb, je bil sklenjen že 3. junija...Iz gibanja števila odprtih pozicij (open interest) vidimo, da je v obeh primerih šlo za odpiranje nove pozicije. Na žalost pa ne moremo vedeti ali je bil iniciator posla kupec ali prodajalec. V vsakem primeru pa se ob takšnih poslih malo zamisliš kakšen bi bil svet če bi bil S&P 500 konec leta 2013 pri vrednosti 100...

Kakšne so realne možnosti za dolgoročno preživetje Grčije in ostalih »do vratu zadolženih« sredozemskih držav, da preživijo evrsko dolžniško krizo nedotaknjene in da se izognejo poniževalni razglasitvi plačilne nezmožnosti ali prestrukturiranju svojega javnega dolga?

Zakaj bi poslušali politike in izgubljali čas s prebiranjem iz dneva v dan istih novinarskih prispevkov, če imamo v vsakem trenutku na voljo veliko bolj sveže in »objektivne« informacije z visoko likvidnih obvezniških trgov in trgov instrumentov s kreditnimi zavarovanji (credit default swapi-CDS), kjer se dnevno obrne več sto milijard dolarjev?! V taki situaciji je pametno, da se zatečemo k matematiki in z njeno pomočjo naredimo analizo scenarijev. Ali se je po objavi 160 mrd EUR težkega drugega svežnja za Grčijo srednjeročno pomembno znižala verjetnost bankrotov držav? Kaj na to pravijo finančni trgi in matematika?

"Risk on, risk off" je izraz, ki ste ga verjetno že večkrat zasledili ob prebiranju novic in drugih prispevkov o finančnih trgih v zadnjih nekaj letih. Izraz se je razvil iz dogajanja na trgih po finančni krizi leta 2008-2009, in sicer se nanaša na to, da se vsi trgi oziroma segmenti trga in naložbeni razredi gibljejo dokaj skladno ter s tem izgublja pomen in učinkovitost klasično naložbeno načelo razpršitve portfelja. O tem smo že pred časom pisali na našem blogu. Tokrat pa bi pogledali kaj se je v zadnjih desetih letih dogajalo na delniških trgih s korelacijo desetih osnovnih sektorjev na globalnem nivoju. Veliko grafov in presenetljivih ugotovitev!

Pričakovanja za gospodarsko rast v drugi polovici leta so dobra, prvič, ker bo osnova nižja (nizka rast v drugem četrtletju), drugič, cene nafte so nižje, in tretjič, v ZDA se konec leta iztečejo davčne olajšave za investiranje. Slednje pomeni, da bodo podjetja pred koncem leta še veliko investirala in poganjala gospodarstvo v pozitivni spirali.
 

Juhu!

Odvisno od časovnega horizonta.

Vsaka naložba (pa naj gre za delnice, obveznice, depozite, surovine, nepremičnine,..) ima svojo pričakovano donosnost in tveganje. Vlagatelji mnogokrat radi pozabijo na drugo komponento in jih zanima samo, kakšno donosnost lahko pričakujejo. Delnice so se zgodovinsko izkazale za naložbeno skupino, katerih donosi so v povprečju presegli donose obveznic, ki predstavljajo poleg delnic glavno naložbeno skupino, v kateri vlagatelji varčujejo s svojimi prihranki. Ta presežni donos, ki mu rečemo premija za tveganje, je v obdobju 1928 – 2010 znašal 6,03 odstotne točke merjeno z aritmetičnim povprečjem (S&P 500), oz. 4,31 odstotnih točk z geometričnim. Do podobne ugotovitve bi prišli tudi, če bi analizirali ostale delniške trge.

Zadnje letno poročilo »World Wealth Report«, avtorjev Cap Gemini in Merrill Lynch Wealth Managementa-a nam poda odgovore o tem, kam nalagajo bogati. Govori o tem, da milijonarji obvladujejo 39% svetovnega premoženja. Danes je po številu ljudi več premožnih in ti so premožnejši kot so bili kadarkoli prej. V zadnjem letu se je za 8% oz. na 10,9 milijona povišalo število ljudi, ki imajo več kot 1 milijon USD razpoložljivih sredstev za investiranje. Njihovo skupno premoženje je zraslo za 10% na 42,7 trilijona USD in je višje kot ob zadnjem vrhu leta 2007.