V borznih krogih obstaja izraz “plan your trade and trade your plan”, kar lahko prevedemo kot “načrtuj in sledi načrtu”. Ta izraz izhaja iz dejstva, da so človeški možgani zasnovani tako, da dolgoročna uspešnost na borzi ni dosegljiva za nikogar, če le sledi svojim instinktom in čustvom pri investiranju...

Delniški trgi so v zadnjih mesecih, še posebej v mesecu avgustu, doživeli padce, ki zelo spominjajo na obdobje jeseni 2008, ko smo bili priča propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers. Glavni razlog pesimizmu med vlagatelji so zadnji makroekonomski podatki, ki nakazujejo, da so ZDA in Evropa zelo blizu novi recesiji in to v času, ko se zdi, da je politika nezmožna stimulirati gospodarstva. Še posebej je to očitno v evroobmočju, kjer je vsak ukrep evropske politike sprejet s padci na delniških trgih.

FED je z željo po inflaciji dejansko povišal življenjske stroške gospodinjstev, obrestni prihodki gospodinjstev pa so se znižali za dve tretjini! Zanimiv je tudi nivo inflacije, ki jo računajo ameriški uradniki, saj so na njega vezani socialni transferji – to je tudi eden izmed razlogov za upad standarda tistih, ki živijo izključno od socialnih transferjev.

Predsednik ECB Trichet je ta teden uporabil svojo municijo in povzročil impresivno rast cen španskih in italijanskih obveznic. Vprašanje pa je, če bo ta intervencija učinkovita in bo na dolgi rok preprečila eskalacijo evropske dolžniške krize.

Italijanski pisatelj Luigi Barzini je napisal, da je Italija nestabilna že vse od 4.septembra 476, ko je zadnjega rimskega cesarja Romulusa Augustusa odstavil germanski poglavar Odoaker. Ideja, ki jo je hotel izraziti Barzini je, da so Italijani navajeni na takšne razmere.

Tujci pa so trenutno kar pošteno zaskrbljeni in jih skrbi predvsem  sposobnost Italije, da financira svoj 1,9 bilijonski dolg, ki predstavlja kar 119% BDP-ja. Pred kratkim so investitorji začeli dvigovati italijanske stroške zadolževanja na nivoje, ki bi, če bi trajali dalj časa, uresničili strahove, zaradi katerih je do dvigov prišlo, saj vsaka odstotna točka povišanja zahtevane donosnosti doda 1% BDP-ja italijanskim stroškom servisiranja dolga.

Scenarij kot v holivudskih filmih, pred koncem je najbolj napeto

Še štirje dnevi so ostali do torka, ko poteče »skrajni« rok za povečanje največje dovoljene meje zadolžitve Združenih držav Amerike. Bo jim uspelo, bodo ameriški kongresniki, senatorji, predsednik uspeli rešiti svet pred bližajočo se katastrofo?