V teoriji bi naj strah pred ekonomsko škodo, ki jo povzroči državni bankrot (v tem primeru je kot bankrot mišljen že t.i. » default« – kršenje pogodbenih obveznosti, kot npr. izplačilo obresti...) poskrbel za to, da naj bi bile države disciplinirane pri svojih financah.

Toda čeprav so bankrotirane države za nekaj časa izločene iz trgov, je vpliv na rast kratkoročen. Tako je npr. Argentina doživela 10,9% padec BDP-ja, v letu, ki je sledilo njenemu bankrotu leta 2001. V naslednjih letih si je njeno gospodarstvo lepo opomoglo. Tudi Urugvaju, Rusiji in Indoneziji so bankroti pomagali k ponovnemu zagonu gospodarstva...
 

Po tednih “boja” za naslov največjega ameriškega podjetja po tržni kapitalizaciji je tehnološko podjetje Apple v septembru odločno prehitelo dolgoletnega nosilca tega naslova naftnega velikana Exxon Mobil...

Vabljeni v Naložbeno kavarno v četrtek, 22.9. ob 14. uri, ko bomo podrobno analizirali ozadje in posledice radikalnega ukrepa švicarskih denarnih oblasti, ki so določile minimalno menjalno razmerje 1,2000 franka. Po podatkih Banke Slovenije predstavljajo hipotekarna posojila gospodinjstvom v švicarskih frankih slabo četrtino vseh stanovanjskih posojil. Zato nas bo zanimalo tudi, kako bi lahko nov tečaj franka vplival na te posojilojemalce, kakšne obrestne mere lahko pričakujemo v prihodnje in ali je prišel čas za pretvorbo teh posojil v evrska?

Švicarski frank je v zadnjih letih utrdil status ene najbolj zaželenih svetovnih valut in ponudil vlagateljem tradicionalno varno zavetje v času najhujše finančno-gospodarske krize po drugi svetovni vojni. Potem, ko je bilo še konec leta 2007 potrebno za en evro odšteti 1,68 švicarskega franka, sta se menjalna tečaja valut za kratek čas celo izenačila. Švicarska centralna banka je pred dvema tednoma sprejela odločitev, da za nobeno ceno ne bo več dopuščala nadaljnje krepitve domače valute, zato je pri 1,20 frankov za evro zakoličila minimalno še dopustno menjalno razmerje.

Moderatorka: Nina Urbanič

Gost: višji finančni analitik Damjan Kovačič

Na začetku poletja smo bili precej optimistični, prvi dnevi avgusta pa so prinesli močne dnevne padce, ki jih za ta običajno mirni poletni mesec nismo pričakovali. Za primerjavo z letom 2008, takrat je bilo za nami večletno obdobje rasti, trgi so bili pregreti, potrošniki in podjetja močno zadolženi, cene nepremičnin nevzdržno visoke in smo obrat navzdol pričakovali. Tako je bilo bolj vprašanje časa, kdaj bo do njega prišlo. Sredi leta 2011 se nahajamo sredi gospodarskega okrevanja po krizi (sicer okrevanje v Sloveniji občutimo manj kot npr. v Nemčiji ali Švici). Ob trenutnih dogajanjih in ekonomskih podatkih se zato moramo vprašati, ali smo na pragu nove recesije ali pa je to popotresni sunek, ki bo izzvenel...

V realnem času še naprej spremljamo, kako se na dolžniških trgih spreminjajo možnosti, da se Grčija, Portugalska in Irska izognejo razglasitvi plačilne nezmožnosti ali prestrukturiranju svojega javnega dolga. Slaba dva meseca po sprejemu svežnja – za članice evrskega kluba precej odločnih ukrepov -, lahko ugotovimo, da je bilo olajšanje zelo kratkotrajno, sistemska kriza evropskega denarnega sistema pa še naprej glasno tiktaka in povzroča sive lase politikom, bankirjem in davkoplačevalcem.

Evropski medbančni denarni trg kaže resna znamenja stresa, kot jih nismo opazili od konca recesije v začetku leta 2009. Banke so čedalje manj naklonjene tveganju, kar odražajo naraščajoči pribitki za kratkoročne obrestne mere po kateri si banke med seboj izposojajo denar.