Gregor Golobič je lagal o lastniškem deležu v Ultri. Marjan Bezjak o izobrazbi. Grki so lagali o stanju svojega proračuna. Leta 2006 je madžarski premier priznal, da je lagal »zjutraj, popoldan in ponoči«. V kakšnem svetu pravzaprav živimo? Lahko si mislimo, da je našteto zgolj molekula vode v oceanu laži, prgišče nesrečnih neresnic, ki so bile razkrite, priznane in z mastnimi črkami natisnjene na prvih straneh. Za njimi se skriva nikoli videno leglo prevar in nepoštenja, od milijonskih kraj do uglajenega komplimenta sicer ne preveč atraktivni ženski.

Tudi znanost ugotavlja tisto, kar kmečka pamet že dolgo ve: ljudje na položajih so boljši lažnivci. Raziskava Univerze v Kolumbiji je pokazala, da ljudje z visokim družbenim vplivom pri laganju ne doživijo stresa in negativnih čustev, ki ponavadi pestijo lažnivce med malimi ljudmi. Povedano drugače, politikom in direktorjem gredo laži lažje z jezika brez da bi ob tem sramežljivo pogledali v tla, zardeli ali pa se zlomili pod psihičnim pritiskom, padli na kolena in hlipajoče prosili odpuščanja. Moralna in etična načela torej niso kaj dosti več kot tolažba za malega človeka. Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno govedu, so rekli že stari Rimljani.

Če vaš dvoletni malček ves rjav okrog ust zatrdi, da ni pojedel čokolade, to ni vzrok za zaskrbljenost. Prej ste lahko nanj ponosni. Dr Kang Lee iz Univerze v Torontu je ugotovil, da so v življenju bolj uspešni tisti, ki začnejo lagati že zelo zgodaj. Sposobnost laganja je znamenje visoke inteligence, saj mora lažnivec v glavi hkrati ohranjati resnično in lažno verzijo dogodkov, obenem pa si zapomniti komu se je zlagal. Zato svojega nadebudneža ne strašite, da mu bo zrasel nos, temveč ga raje pobožajte – morda bo nekoč direktor velikega državnega podjetja.

Laganje je naporno. Za vzdrževanje takšne mreže ljubic kot si jo je privoščil Tiger Woods, preprosto moraš biti človek in pol. Tudi če v službi uspešno prepričate nadrejene, da ste sposoben überdelavec, čeprav se v resnici večino časa sončite na kavici, si že samo zaradi tega zaslužite napredovanje.

Nenazadnje je laž tudi v živalskem svetu pogosta preživetvena strategija. Plenilski hrošč Photuris denimo privablja svoj plen (samce kresnic) z lažnimi svetlobnimi signali, ki spominjajo na paritvene signale samic. Če pohotni samec predpostavlja, da je življenje pošteno, je to pač njegov problem.

Vlagatelji v svetu laži

Ko izbiramo naložbe na podlagi letnih poročil, člankov, intervjujev in drugih dostopnih podatkov, se moramo zavedati, da nam bo resnica zelo redko pošteno in objektivno predočena. Med delovne naloge managerja sodi predstavljanje podjetja različnim interesnim skupinam: strankam, delavcem, dobaviteljem, partnerjem, širši javnosti in še komu. Pri tem manager lahko oziroma mora vsakič nekoliko drugače prikazati realno sliko, da lahko čim bolj zadovolji vse vpletene. Naprimer ob desetih dopoldan pokliče delavca v pisarno in mu razloži:

»Res dobro delate in zelo cenim vaš prispevek. Žal pa vam v tem trenutku ne morem zvišati plače, ker se podjetje že tako ali tako bori za preživetje. Povpraševanje nam upada, surovine se dražijo in ob tem konkuriramo Kitajcem, ki delajo za drobiž. Čim pridemo iz tega čudnega obdobja, pa obljubim, da boste ob prvi priložnosti dobili takšno nagrado kot si jo nedvomno zaslužite.«

Ko delavec odide, direktor zamrmra svoji tajnici nekaj besed, ki ne sodijo v spodoben blog, nakar odvihra na sestanek z investitorji, kjer je njegov pogled na položaj podjetja »malenkost« drugačen:

 »Lansko leto so zaznamovali nekateri nepredvideni dejavniki, a glede na razmere smo poslovali zelo uspešno in celo povišali prihodke. Odločni in hitri ukrepi, ki smo jih sprejeli lani poleti, že kažejo svoje učinke, v naslednjem letu pa pričakujemo vsaj 30-odstotno rast dobička.«

Vlagatelji moramo pričakovati, da nam bodo direktorji svojo resnico servirali začinjeno z zvrhano mero optimizma. Če tega ne bi znali, ne bi bili direktorji. Ko sumimo, da je s podjetjem kaj narobe, je zato potrata časa o tem spraševati upravo. Če je delnica nepojasnjeno zgrmela za polovico, direktor pa vas samozavestno prepričuje, da je vse v najlepšem redu, se ponavadi bolj splača prisluhniti trgu. Dick Fuld, direktor družbe Lehman Brothers, je do zadnjega zatrjeval, da je Lehman trden in zgolj pod napadom zlobnih špekulantov. A če se za trenutek postavimo v njegove čevlje, le kako bi lahko ravnal drugače?

Če je prelepo, da bi bilo res…

Sumničavi pa smo lahko tudi takrat, ko stvari izgledajo preveč lepo. Harry Markopolos je spregledal Madoffovo ponzi shemo že nekaj let pred drugimi, saj so bili donosi njegovih skladov nerealno visoki in premalo volatilni. Žal ga nihče ni poslušal, kar zgolj dokazuje, da ljudje dostikrat verjamemo tisto, kar želimo verjeti. Lažnivci to seveda s pridom izkoriščajo.

Zavedati se moramo, da je svet nepredvidljiv. Napovedovanje je nehvaležno, tudi za lastno podjetje. Če uprava vedno doseže točno takšen (ali malenkost višji) dobiček kot ga je napovedala, se lahko upravičeno vprašamo o korektnosti računovodskega poročanja.

Študija, ki so jo izvedli na Univerzi v Stanfordu, je dala jasne dokaze, da podjetja pogosto nekoliko priredijo dobiček. Na to kaže nenavadno nizko število štiric na drugi decimalki objavljenih dobičkov na delnico. 3,54 se namreč zaokroži navzdol, 3,55 pa navzgor, zato direktorji na koncu raje vidijo petico. Statistično premajhno število štiric kaže na to, da je prilagajanje dobička po direktorjevem naročilu razširjena praksa. Sredstev za takšne majhne manipulacije je v okviru računovodskih standardov več kot dovolj. Ugotovili so tudi, da so v podjetjih z malo štiricami izbruhi računovodskih afer in prilagajanje rezultatov za nazaj bolj pogosti.

Morda se takšni kozmetični popravki na prvi pogled zdijo povsem nenevarni. A ne pozabimo, da iz majhnega raste veliko. V Indijskem podjetju Satyam si je vodstvo izmislilo in v bilancah prikazovalo milijardo dolarjev na računu, petino višje prihodke od dejanskih in preko 10 tisoč fiktivnih zaposlenih. Kako? Začeli so z majhnim prikrojevanjem rezultatov, ki ga nato niso znali več ustaviti. Direktor se je, po lastnih navedbah, počutil kot bi jezdil tigra in ni vedel, kako bi ga razjahal.

Direktorjev pogled na podjetje, ki ga vodi, bo vedno optimističen. Večina jih bo pri tem le opremila resnično sliko z nekaj makeupa, medtem ko si bodo nekateri patološko izmišljali vedno nove fantastične zgodbe, primerne bolj za Spielberga kot za vlagatelje. A na podlagi javno dostopnih informacij bomo zelo težko vedeli, kateri so kateri, preden bo prepozno. Navsezadnje je znanstveno dokazano, da imamo opravka z vrhunskimi lažnivci, ki jih niti njihovi zaposleni niso uspeli razkrinkati. Na srečo so ekstremni primeri precej redki, proti njim pa se je možno zavarovati z zadostno razpršenostjo portfelja. Če vlagate v delnice, potem nobena naložba v vašem portfelju ne sme imeti takšnega deleža, da bi nenaden propad nekega podjetja za vas pomenil katastrofo. Še posebej takrat, ko nekaj izgleda »izjemno poceni« in ko »ne more več pasti«.