Če vseskozi beremo samo dnevne borzne novice, spremljamo tedenske komentarje in opazujemo enoletne donose skladov, se slej ko prej zmedemo in izgubimo stik z dolgoročnimi trendi. Od časa do časa se je zato koristno miselno sprehoditi tudi skozi daljša časovna obdobja. Danes bomo s pomočjo grafov pokomentirali borzno dogajanje v zadnjih petih letih.
Indeks razvitih delniških trgov (MSCI World)
Graf: MSCI World (Vir: Bloomberg - klikni na sliko za povečavo)
Delniški trgi v razvitih državah si še zdaleč niso opomogli po brutalnem padcu v letih 2008 in 2009, ko so izgubili skoraj 60% (graf je v USD). Porast v lanskem letu, ki je sicer bil izjemen, je zadostoval zgolj za povrnitev približno polovice izgube. Indeks je trenutno na nižjem nivoju kot pred petimi leti.
Če dogajanje na delniškem trgu interpretiramo kot kazalec gospodarskih pričakovanj, potem vera v stabilnost okrevanja postopoma popušča. Že dve zaporedni korekciji sta se namreč končali nižje od prejšnjega lokalnega dna (majhni zeleni krogci na grafu). V kombinaciji z vmesnimi vedno višjimi vrhovi lahko sklepamo na povišano nervozo, oziroma stopnjujoč se boj med biki in medvedi (na to smo opozorili tudi v tem članku). Kdo bo zmagal? Tega iz grafa seveda ne moremo videti, razplet pa bo odvisen predvsem od dogajanj v gospodarstvu.
Če vseeno želimo videti v kristalno kroglo, je eden izmed možnih pokazateljev prihodnosti indeks potrošniške aktivnosti, ki ga objavlja Consumer Metrics Institue. Indeks je zanimiv zato, ker uporablja podatke, pridobljene s pomočjo interneta praktično v realnem času, medtem ko državni statistični uradi podatke zbirajo z nekajmesečnim zamikom. Podatki Consumer Metrics Institute trenutno kažejo na recesijo z dvojnim dnom.
Indeks trgov v razvoju (MSCI Emerging Markets)
Graf: MSCI Emerging markets (Vir: Bloomberg - klikni na sliko za povečavo)
Gibanje trgov v razvoju je že na prvi pogled podobno gibanju razvitih trgov, saj ga poganjajo praktično isti dejavniki. Vendar so nihanja tukaj bolj izrazita, porasti so večji in padci hujši. Indeks je v zadnji petletki dosegel pozitiven donos, kar je posledica hitre gospodarske rasti in ugodnega razvoja dogodkov na teh trgih. Predvidevamo lahko, da bodo te delnice še naprej ostale povezane s svojimi razvitimi sestrami, čeprav bodo neizbežno bolj odvisne od usode Kitajske in Indije.
Nafta
Graf: Cena sodčka nafte (Vir: Bloomberg - klikni na sliko za povečavo)
Zaradi svojevrstne dinamike ponudbe in povpraševanja po surovinah (to se bistveno razlikuje od ponudbe in povpraševanja po delnicah) so za te trge značilna daljša obdobja relativnega zatišja. Prekine jih občasna eksplozija, ki ji skoraj neizbežno sledi sesutje cene. Nafta pri tem ni nobena izjema. Po surrealističnem vrhu v 2008 (čez 140 USD za sodček) je tečaj padel nazaj na trda tla. Danes smo verjetno precej blizu tistemu, čemur bi ekonomisti rekli »ravnovesna cena«.
Hipoteza o surovinskem »superciklu«, ki je bila pred 2008 zelo aktualna, je dandanes potihnila, le tu in tam še slišimo kakšen bojni krik Jima Rogersa. Dolgoročni investitorji so se ponovno spomnili, da se cene surovin v zadnjih desetletjih nižajo, ter da morda ne gre za nepogrešljiv naložbeni razred. Kakšnih večjih nihanj na tem trgu zato ne pričakujem.
Prejšnji mesec smo na blogu govorili o Razhajanju cene nafte in plina.
Valutni par EUR/USD
Graf: Razmerje EUR/USD (Vir: Bloomberg - klikni na sliko za povečavo)
Dogajanje na valutnem trgu je vseskozi zelo živahno. Obdobje med 2005 in 2008 je zaznamoval padec dolarja (rast evra na grafu), ki je bil povezan s strahom pred »globalnimi neravnovesji«, oziroma proračunskim in trgovinskim primanjkljajem v ZDA. Med finančno krizo je kapital panično hitel v tradicionalno varen dolarski pristan in vrednost dolarja je močno narasla. Trend se je ponovno obrnil, ko smo začeli razmišljati o tem, kaj pomeni enormno povečanje dolarjev v obtoku in poslabšanje bilance stanja ameriške centralne banke. In danes, sredi prašičje krize, Evropa naenkrat ponovno izgleda dosti bolj tvegana od ZDA, kar se še posebej jasno vidi v gibanju valut. Evro se je v zadnjih nekaj mesecih sesul kot hišica iz bankovcev.
Takšnemu padcu evra bo verjetno prej ali slej sledil korektivni popravek navzgor. Zatem pa bo imela bistven vpliv politična in gospodarska stabilnost EMU.
Uresničujejo se torej nekatera predvidevanja iz našega februarskega Makroekonomskega pogleda na leto 2010.
Zlato
Graf: Cena unče zlata (Vir: Bloomberg - klikni na sliko za povečavo)
Zlato je nesporen zmagovalec turbulentnega obdobja zadnjih petih let. Njegova cena v USD se je skoraj potrojila. Mnogi mu napovedujejo še bistveno svetlejšo prihodnost (ob tem se nehote spomnim na knjigo z legendarnim naslovom Dow 36.000, ki je izšla pred desetimi leti, na vrhu enega največjih mehurčkov v zgodovini). Moj pogled na zlato je na blogu že dobro dokumentiran v člankih »Ali cena zlata lahko eksplodira« in »Zlato podira rekorde«.
Obveznice
Graf: Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic (Vir: Bloomberg - klikni na sliko za povečavo)
Zlato nekateri tolmačijo tudi kot indikator pričakovane inflacije. Trenutne poteze centralnih bank bi se naj čez čas odrazile v višji inflaciji, zlato pa bi v tem primeru izpolnilo svoje poslanstvo ohranjevalca vrednosti.
Obvezniški trg se s tem očitno ne strinja. Graf prikazuje gibanje donosnosti desetletnih ameriških državnih obveznic, ki se trenutno giblje okrog 3,3%. V letu 2008 smo spremljali paničen naval na obveznice, ki se je odrazil kot močan in hiter upad njihove donosnosti (zaradi višje cene). Do sredine leta 2009 se je stanje normaliziralo, a donosnost ostaja na nizki ravni, ki nikakor ni v skladu s pričakovanim padcem kupne moči dolarja. Kdo se torej boji inflacije? Obvezniški trg že ne.
Probanka Beta
Graf: Probanka Beta in svetovni delniški indeks (Vir: Bloomberg - klikni na sliko za povečavo)
Na koncu še poglejmo, kako se je v zadnjih petih letih odrezal naš delniški (pod)sklad Beta. Graf prikazuje primerjavo Bete (bela črta) z indeksom MSCI, ki meri donos vseh svetovnih delnic (torej tako razvitih kot razvijajočih se trgov - zelena črta). V prvih letih poslovanja si je Beta pridobila lepo prednost, ki pa jo je v zadnjem letu skoraj (a ne še povsem) izgubila. Nismo namreč pričakovali, da bo odboj navzgor tako silovit in dolgotrajen, zaradi česar smo portfelj strukturirali precej konzervativno. To se nam ni obrestovalo. Kljub vsemu pa je donos v evrih v petih letih, torej obdobju, ki vključuje največjo finančno in gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni, vseeno pozitiven.