Čez dobra dva tedna se bodo delničarji Krke sestali na redni letni skupščini. Med drugim bodo obravnavali dva nasprotna predloga, ki se nanašata na izplačilo dividend. Uprava predlaga dividendo v višini 1,10 EUR na delnico, nasprotna predloga pa 1,50 oziroma 1,81 EUR na delnico.

Društvo – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši svoj predlog utemeljuje z naslednjo razlago: »S tem izplačilom bi nagradili zveste delničarje, ki so pomemben obrambni zid pred morebitnimi prevzemi in spodbudili tudi še večje zanimanje za nakup delnic družbe.«

O delničarjih kot obrambnem zidu pred prevzemi se ne splača izgubljati besed. Ne dvomim, da bi velika večina malih delničarjev (z izjemo nacionalnih zanesenjakov z dobro opranimi možgani) že jutri prodala svoje delnice, če bi jim kdo za njih ponudil 120 EUR.

Bolj zanimivo je, da se dividenda poskuša prikazati kot nagrada zvestim delničarjem. Prvič, upravičenci do dividende bodo vsi lastniki delnic na določen datum. Kdor je delničar že deset let, bo dobil izplačano povsem enako dividendo kot tisti, ki je delnice kupil en dan prej.

In drugič, dividende niso nagrada. Kdor dobi dividendo izplačano na transakcijski račun, se morda res počuti kot da mu je bilo nekaj podarjeno, da je zdaj bogatejši. Toda le, če se ne zaveda, da se je vrednost njegovih delnic hkrati zmanjšala za praktično enak znesek. Njegovo premoženje se ni povečalo – prej zmanjšalo, ker bo na prejete dividende moral plačati davek. O tem se lahko prepriča vsak sam. Prvi dan, ko delnica trguje brez upravičenja do dividende, tečaj delnice že ob odprtju upade toliko, kolikor znaša znesek dividende. Vedno. Zastonj kosilo je fatamorgana.

To je tudi logično. Delničarji podjetja so lastniki njegovega premoženja. Z izplačilom dividend se to premoženje zmanjša, zato je manjša tudi vrednost delnice. Krka bi lahko brez večjih težav izplačala tudi 5 EUR na delnico (lahko bi prodala del premoženja, se zadolžila pri bankah ali izdala obveznice).Vendar njeni delničarji zaradi tega ne bi bili nič bogatejši, podjetje pa bi postalo precej bolj tvegano.

Dividende niso darilo uprave. Z njimi delničarji zgolj preložijo svoja sredstva iz enega žepa v drugega. Z vidika vsakega posameznega delničarja je učinek praktično enak kot če bi prodal del svojih delnic (zanemarimo transakcijske stroške in davčne učinke). Imel bo manj premoženja v delnicah in več v denarju. Z vidika podjetja je razlika v tem, koliko sredstev mu ostane za vlaganje v razvoj in nove projekte.

Praviloma se za izplačila visokih dividend odločajo tista podjetja, ki so dosegla zrelo fazo, ko večja rast prihodkov ni več mogoča in se zato ne splača investirati. Sem sodijo denimo tobačna podjetja, elektrodistributerji, loterije in drugi, ki se nimajo več kam širiti. Imajo močne denarne tokove in malo novih projektov. Na drugi strani so hitrorastoče gazele, ki imajo pred seboj mnoge potencialno dobičkonosne priložnosti. Če ima podjetje projekte, od katerih pričakuje 20-odstotni donos, se delničarjem ne splača izplačati dividend, saj tega denarja ne bi mogli nikjer drugje tako donosno naložiti. Dolgoročno se bodo neizplačane dividende več kot povrnile preko rasti tečaja delnice.

Delničarji, ki na skupščini izglasujejo izplačilo visoke dividende, upravi podjetja sporočijo naslednje: »Svoj denar lahko sami naložimo donosneje oziroma manj tvegano kot vi. Zato ga bomo prenesli drugam!«

Krka v naslednjih petih letih načrtuje 180 milijonov evrov investicij na leto, kar pomeni, da bodo investirali več kot trenutno znaša njihov letni dobiček. Obenem je donos na celotna sredstva v v letu 2009 znašal 13,3%, donos na kapital pa 20,4%. Kot delničarji se moramo vprašati, ali se nam res splača podjetju vzeti denar, ki ga tako donosno obrača. Kam ga bomo dali? Morda v grške državne obveznice z 8-odstotno donosnostjo?

Med lekcije zadnje krize vsekakor sodi tudi to, da je zelo koristno, če ima podjetje nekaj »špeha«. Tisti, ki so prisegali na učinkovitost, z visoko zadolženostjo povečevali donose na kapital in »optimizirali« svoje rezerve, so se hitro znašli v težavah. V dobrih časih so prodali svojo drugo ledvico za kratkoročne nagrade. Ko je udarila recesija (te so vedno nepredvidene) jim ni preostalo drugega, kot da za pomoč prosijo državo. Nekdanji paradni konji so postali berači pred parlamentom.

Poslovni svet je nepredvidljiv. Tudi če se komu zdi, da Krka tega denarja danes ne potrebuje, se lahko že jutri vse spremeni. Glede na dosedanje rezultate je smiselno zaupati upravi, ki gotovo najbolje pozna položaj, da oceni primeren znesek dividende. Populistično izčrpavanje dobrega podjetja kratkoročno sicer ne bi nikomur škodilo, dolgoročno pa zagotovo ne bi nikomur koristilo.

Preberite tudi: Krka samozavestno v prihodnost