Izbira vzajemnega sklada je težavna, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, na voljo je ogromno informacij: prospekti, reklamni materiali, pretekli donosi, knjige, časopisi, internet, vaši pivski kolegi in še bi lahko naštevali. In drugič, vse te informacije so ponavadi brez prave vrednosti, ko gre za tisto, kar vas najbolj zanima: prihodnje donose.

Prospekti skladov so v stilu cigaretnih škatlic opremljeni z različnimi neučinkovitimi opozorili, od katerih je najbolj znano tisto, da pretekli donosi niso garancija za prihodnost. To marsikoga razjezi. Kaj pa JE indikator prihodnjih donosov? Prospekti o tem pametno molčijo, vrzel pa zapolnijo reklamni materiali, ki vam pomagajo z različnimi meglenimi namigi (večina analitikov pričakuje, da…). Seveda ima 10 analitikov 15 različnih mnenj in če ste preučili več kot eno naložbeno zgodbo, ste ponavadi hitro spet na začetku, kjer ne veste nič.

Zato se mnogi, dobronamernim opozorilom navkljub, oklenejo preteklih donosov. Pri tem brez pomisleka izberemo donose v zadnjem letu – naziv »najboljši sklad leta 1993« nam pač pomeni toliko kot predlanska vremenska napoved. Podzavestno pričakujemo, da se bodo trendi iz bližnje preteklosti nadaljevali vsaj še nekaj časa (če se ne bodo, bomo to seveda vedno lahko razložili s pomočjo »nepredvidenih dogodkov« - implozijo finančnega sistema, dejanji nesposobnih politikov, invazijo marsovcev itd).

Ali je ta naša intuicija uporabna v finančnem svetu? Naredil sem mini raziskavo, kako so se najbolj donosni skladi preteklih let odrezali v naslednjih obdobjih. V vzorec sem vključil slovenske sklade, katerih podatki so dostopni preko podatkovnega portala Bloomberg. To so skladi upravljavcev MP, Publikum (današnja Alta), KD, Infond, Probanka, Ilirika, Triglav, Perspektiva in Primorski skladi. Za izračun donosnosti sem upošteval spremembo VEP, razen pri skladu Probanka Gama, kjer sem končnemu VEP-u prištel obresti, izplačane v posameznem letu. V en koš sem vrgel vse tipe skladov, saj se tudi vlagatelji ponavadi odločajo med vsemi možnostmi, ki so jim na voljo. Poglejmo rezultate:

Vir: Bloomberg, lasten izračun

KD Rastko je bil leta 2002 najdonosnejši izmed desetih skladov, katerih podatki so na voljo za to obdobje. V naslednjem letu je VEP sklada Rastko porasla za 18,40%, medtem ko je bilo povprečje donosnosti vseh skladov 17,07%. Razlika med najdonosnejšim skladom prejšnjega leta in povprečnim donosom vseh skladov je torej bila pri 1,33% razmeroma majhna, vendar pozitivna. Toda hitro ugotovimo naslednje: samo dvakrat v sedmih letih je bil najdonosnejši sklad prejšnjega tudi v naslednjem letu nadpovprečno donosen. V večini primerov se je najsvetlešja zvezda hitro spremenila v neopazno brlivko v vesolju naložb.

Če v financah pričakujemo simetrijo, lahko pridemo do naslednje genialne ideje: morda pa bi morali v vsakem letu izbrati najmanj donosen sklad preteklega obdobja! No, naredil sem tudi to:  

Leto	Najmanj donosen sklad	Donosnost	Donosnost v naslednjem letu	Povprečna donosnost vseh skladov v naslednjem letu	Razlika	Število skladov v vzorcu
2002	KD BOND	18,14%	10,33%	17,07%	-6,73%	10
2003	KD BOND	10,33%	6,60%	14,65%	-8,05%	10
2004	MP-GLOBAL	4,19%	34,28%	11,32%	22,96%	12
2005	TRIGLAV RENTA	2,07%	13,44%	14,30%	-0,86%	15
2006	KD BOND	1,05%	5,43%	16,67%	-11,24%	25
2007	KD NORTH AMERICA	-6,17%	-35,62%	-42,29%	6,67%	54
2008	KD BALKAN	-69,74%	11,59%	26,96%	-15,37%	60

 Vir: Bloomberg, lasten izračun

Rezultat je zelo podoben, samo v dveh primerih je bil najmanj donosen sklad posameznega koledarskega leta v prihodnjem letu bolj donosen od povprečja vseh skladov.

To bi vas moralo prepričati, da nima smisla pogosto preskakovati iz enega sklada v drugega, samo zaradi razlike v pretekli donosnosti. Pretekli donosi namreč resnično niso garancija za prihodnost, to pa velja tako za slabe kot za dobre rezultate. Pogosti prehodi med različnimi krovnimi skladi so tudi povezani z nepotrebnimi davčnimi stroški. V dobrih letih se bo namreč DURS rade volje pridružil vaši veselici, medtem ko ga v deževnih dneh ne bo na spregled, da bi vam poravnal petino izgube. Precej evrov boste po nepotrebnem odšteli tudi za vstopne in izstopne provizije.

Pogoste zamenjave naložb in naložbene politike imajo še eno slabost. Ponavadi se odločamo tudi med bolj in manj tveganimi naložbami. Izbiramo, ali bomo denar naložili v delniške, mešane ali obvezniške sklade. Če pogosto spreminjamo taktiko, bo naš rezultat zelo verjetno suboptimalen.

V naši naravi je namreč, da imajo pri naših odločitvah največjo težo dogodki, ki so se zgodili nedavno. Nekaj ugodnih let pozitivno vpliva na našo samozavest in pripravljenost sprejemanja tveganja. Zato rastoči tečaji delnic vedno privabljajo nove in nove investitorje v delniške sklade. Vplačujemo vedno več in nehamo komaj, ko se trend obrne. Zato (v retrospektivi) največ ljudi sklene zakonsko zvezo z delnicami ravno pred začetkom negativnega trenda. Takrat se proces obrne. Daljši kot je negativni trend, manj ljudi vplačuje v delniške sklade, več je zahtevkov za izplačilo in več denarja je prenesenega na varno. Največ izplačil ponovno beležimo v najbolj neugodnem trenutku, tik pred ali po obratu trgov navzgor. Razen če uspete biti pametnejši od množice (kar je dosti težje kot se sliši), obstaja precejšnja verjetnost, da boste sprejeli napačno odločitev v napačnem trenutku. Kdo je spomladi 2007 plaval proti toku in kupoval državne obveznice? In kdo je marca 2009 zbral dovolj poguma, da je stavil na ponovno rast? Zelo redki, vsaj če sodimo po denarnem toku delniških vzajemnih skladov. Isto bo brez dvoma veljalo tudi pri naslednjih večjih spremembah trendov.

Pogosti prehodi iz enega sklada v drugega imajo torej dvojni negativni učinek: višjo skupno davčno obveznost in povišano verjetnost napačnih odločitev. Če nenehno prekladate svoje prihranke sem ter tja, boste na dolgi rok skoraj zagotovo dosegli slabši rezultat kot če bi od začetka do konca vztrajali pri vnaprej določeni osebni naložbeni strategiji. Hiperaktivnost vam garantira slab rezultat (dobrega rezultata vam žal ne garantira nihče)!

Kako torej izbrati strategijo vlaganja? Predvsem tako, da minimizirate nepotrebne stroške. Zavedajte se, da so stroški daleč najbolj predvidljiva komponenta vaših prihodnjih donosov, z zelo visokim vplivom na končni rezultat. Obenem se jim pa ni težko izogniti. V večini primerov je dovolj že to, da ostanemo mirni in ne počnemo ničesar.

Preberite tudi: Tihi ubijalci vaših donosov