Tudi v kriznih časih se ponavadi najde kakšna naložba, za katero si želite, da bi jo imeli v portfelju. Danes ta čast pripada zlatu, ki praktično vsak dan postavlja nove rekorde.

V članku »Ali cena zlata lahko eksplodira?« sem preučeval možnost, da se cena zlata razvija v mehurček. Torej, ali je pred nami silovit vzpon v danes nepredstavljive višave, ki bi mu sledil še silovitejši padec nazaj na realna tla. Takrat sem napisal, da v tej hipotezi manjka še ključen element: zgodba. Vsaka dobra manija mora imeti prepričljivo pripoved, ki osvoji srce in dušo večine tako velikih kot malih vlagateljev.

Takrat si seveda nisem upal predvidevati, da se bo zadnji košček sestavljanke pojavil že v nekaj tednih. Kriza evropskih prašičev se je namreč sprevrgla v krizo celotne Evrope, finančni trgi pa zdaj strežejo po življenju naši skupni valuti. Časopisi nas dnevno bombardirajo z novimi podrobnostmi naših težav in vedno bolj radikalnimi rešitvami, kjer je »superevro« verjetno zgolj začetek.

Kdor je svoje varnostne rezerve že pred leti konvertiral v zlato in potrpežljivo čakal prihod jezdecev finančne apokalipse, si lepšega razpleta seveda ni mogel želeti. V časih pred finančno krizo je bilo zlato bolj kot ne predmet »far out« teorij, kjer se je bleščeče svetilo na hiperinflacijskem pogorišču papirnatega fiat denarja. Ko smo še verjeli v neodvisnost centralnih bank, je bil marsikateri »goldbug« priročna tarča posmeha »resnih ekonomistov«. A danes je ECB že na pragu kupovanja grških državnih obveznic, torej direktne monetizacije državnega dolga, od koder je do Zimbabveja le še dober korak. Brez dvoma smo v nekaj letih prehodili izjemno pot.

Špekulanti in paranoiki

Če se Evropejci zdaj upravičeno tresemo za našo mukoma doseženo finančno in politično stabilnost, pa marsikateri (sedaj že skoraj nekdanji) monetarni alternativec spoznava nove razsežnosti svojega zlatega nasmeha. Cena unče zlata je dosegla že 1000 EUR, raznorazni strokovnjaki pa tekmujejo med seboj, kdo bo najbolj zaželeni plemeniti kovini prerokoval najsvetlejšo prihodnost. Samozavestne napovedi podvojitve, potrojitve ali še kakšne večje –itve cene se kar vrstijo. Pri tem mnogi, tudi znameniti špekulant George Soros, odkrito priznavajo, da gre po njihovem mnenju zgolj za mehurček – za neracionalen in z domišljijo ter nizkimi obrestnimi merami podkrepljen fantastičen cenovni skok, ki pa ga slej kot prej čaka enaka usoda kot njegovega »pikakom« predhodnika.. Toda če pričakujemo, da je neizbežni pok še daleč, je naložba v zlato seveda povsem racionalna stvar (gre za razumsko stavo na nadaljevanje nerazumskosti trga, še en koncept, ki je v zadnjem času močno pridobil na kredibilnosti).

Financial Times pa poroča o močno povečanem povpraševanju po zlatu iz Nemčije in Švice. Prodaja zlatih kovancev, eden izmed indikatorjev (ne)zaupanja vlagateljev, je največja po letu 2008, ko sta Ben Bernanke in Hank Paulson z bilijonskimi injekcijami oživljala klinično mrtev svetovni finančni sistem. Če se strahovi uresničijo in se evro v resnici izkaže zgolj za valutno muho enodnevnico, bodo današnji paranoiki z zlatniki iz domačega trezorja financirali enosmerno letalsko vozovnico stran od potapljajoče se stare celine.

Na zlatem vlaku se torej trenutno prerivata dve vrsti investitorjev. Prvi se bojijo za svojo prihodnost in želijo, da vsaj del njihovega portfelja ohrani realno vrednost v primeru popolne evropske fiskalne katastrofe. Drugi so hladni in preračunljivi špekulanti Sorosevega tipa, ki se želijo zgolj okoristiti z nastajajočo Ponzi shemo in nato po hitrem postopku pobrati šila in kopita še preden bo drugim jasno, kaj se je zgodilo. In prav špekulanti so največja nevarnost vsakega vlagatelja v zlato, saj bi v primeru njihovega hkratnega skoka z vlaka ta nedvomno iztiril. Kdor je kupil zlato kot zavarovalno polico, bi pri tem končal zgolj kot kolateralna škoda.

Kako dolgo še?

Proces »inflacije« mehurčka je po moji oceni že v polnem teku. Imamo dobro zgodbo, ki se vedno lahko še dodatno zaplete in prilije olja na zlati ogenj. Na drugi strani imamo proces, kjer se zaradi višjih cen povpraševanje povečuje hitreje kot ponudba. Eksplozijo zdaj spremljamo v realnem času. Sprašujemo se, kako dolgo lahko traja in kako visoko lahko gre.

Odgovor na to vprašanje je preprost: ne vem. Ne želim se pretvarjati, da lahko predvidim trajanje norije in potencialni razpon cene. Lahko edino ugibam o tem, kakšen svet bomo spremljali, če se moja predvidevanja uresničijo.

Pot navzgor seveda ne bo potekala brez občasnih, tudi več mesecev trajajočih popravkov. Pri vsaki korekciji bosta za pozornost tekmovali dve skupini komentatorjev. Prvi bodo kričali, da je bilo zlato tako ali tako močno precenjeno (in imeli bodo prav) ter da sledi udarec realnosti (kjer pa se bodo večkrat motili). Drugi nas bodo poskušali prepričati, da je pred zlatom še dolga pot in da se je pravkar odprla neponovljiva-fenomenalna-življenjska nakupna priložnost. Komu boste verjeli, bo odvisno tudi od tega, kdo bo potrjeval vašo naložbeno pozicijo. Če bo vaš portfelj pretežno sestavljen iz zlatih palic, boste radi verjeli zgodbi o začasni korekciji. V nasprotnem primeru pa bo center za zavist v vaših možganih odločno preferiral scenarij iminentnega zloma (iskanju potrditve že sprejetih odločitev v svetu borze rečemo »confirmation bias«).  

Dejanski razplet zlate zgodbe bo odvisen od reševanja evropskih težav, svetovnega gospodarskega okrevanja in spretnosti centralnih bank pri zagotavljanju stabilnosti nacionalnih in nadnacionalnih valut. Dolgoročno se bo cena zlata verjetno vrnila v bližino dejanskih stroškov proizvodnje pri nivoju, ki bo zadovoljil povpraševanje po nakitu in v industrijske namene. A kakor koli že, pot do dolgega roka je še dolga, vijugasta in polna presenečenj.

Vir: Bloomberg

O ceni zlata bomo govorili tudi o predavanjih za vlagatelje, ki bodo 4.11.2010 v Mariboru in 12.11.2010 v Ljubljani. Več informacij najdete na tej povezavi.

Preberite tudi: Ali cena zlata lahko eksplodira?