Zadnje dni v medijih spremljamo nenehen tok novic o Grčiji. Med drugim se večkrat omenjajo grške, španske, portugalske in nekatere druge obveznice, katerih cena je na trgu močno upadla. Kaj takšno dogajanje pomeni za obvezniški sklad?

Grške težave vplivajo na splošno nenaklonjenost investitorjev tveganju. Veča se strah, da bodo slej kot prej v podobnih težavah ostale visoko zadolžene evropske države. To vpliva na povišanje premij za tveganje, ki jih zahtevajo investitorji v obveznice in posledično niža cene obveznic. Po drugi strani pa na ta račun profitirajo najmanj tvegane državne obveznice kot npr. nemške, ker iščejo investitorji varen pristan in povečano povprašujejo po teh papirjih. To pomeni višje cene najmanj tveganih državnih obveznic. Zanimivo je, da postajajo državne obveznice, ki so jih investitorji včasih smatrali za netvegane, veliko bolj tvegane od kvalitetnih podjetniških obveznic. Dejansko se lahko eno dobro podjetje zadolži ceneje kot država.

Naložbe v obvezniških skladih so dovolj razpršene med različne sektorje in države, da vlagateljem ni potrebno skrbeti za varnost svoje naložbe. Prav tako upravljavci dnevno spremljamo dogajanja na trgih in lahko ob neugodnem razvoju dogodkov ustrezno prilagodimo portfelj.

Kako ukrepamo na naših skladih?

V zadnjem času smo  v naših portfeljih povečevali deleže najmanj tveganih državnih obveznic. Zaradi grške krize pa naši portfelji niso bili prizadeti, ker nimamo večjih izpostavljenosti do močno zadolženih evropskih držav.

V prihodnosti trg pričakuje dvig ključne obrestne mere. To bo imelo največji vpliv na kratkoročne obrestne mere, dolgoročne pa so bolj odvisne od pričakovanj investitorjev glede gospodarske rasti in inflacije v prihodnosti. Hkrati z okrevanjem gospodarstev na  srednji rok pričakujemo tudi višje obrestne mere, temu bomo ustrezno prilagodili tudi obvezniške portfelje. Postopoma bomo skrajšali ročnost naložb in v portfelj vključili večji delež obveznic vezanih na variabilno obrestno mero. Sam dvig ključne obrestne mere, ki je pričakovan, nima večjega vpliva na obvezniški trg, zato posebni ukrepi niso potrebni.

Preberite tudi: Kaj pomeni grška kriza za vlagatelje?