»Ojej, kriza! Takoj moram prodati točke svojih vzajemnih skladov in vse svoje evrske prihranke konvertirati v franke in dolarje!«

Tako v teh dneh, ko so novice prepolne Grčije, razmišlja marsikateri investitor. Je reakcija upravičena?

Morda. Kriza se namreč lahko razširi še na druge države in v končni fazi povzroči razkroj Evropske monetarne unije in globoko svetovno recesijo. V tem primeru se bodo zadovoljno trepljali po ramenih tisti, ki so pravočasno (in seveda pametno) odreagirali, še preden je satan vzel delnice.

A morda tudi ne. Strasti se lahko hitro pomirijo, Grčija začne uresničevati varčevalne ukrepe in čez nekaj let izide iz krize z dvignjeno glavo in proračunskim presežkom. Tega sicer danes nihče ne verjame, a v preteklosti je padla že marsikatera kolektivna iluzija. Grčija lahko tudi bankrotira, pa to ne povzroči večjega pretresa v svetovnem finančnem sistemu. Evro lahko po uspešnem izstopu Grčije iz evroobmočja začne hitro pridobivati na vrednosti. V tem primeru se bo tisti, ki ga je po nepotrebnem zajela panika, še tepel po glavi.

Takšne in drugačne krize so stalne spremljevalke finančnih trgov že od njihovega nastanka. Vsak dolgoročni investitor jih bo neizogibno doživel kar nekaj. Nekatere izmed njih bodo razrešene v nekaj dneh, druge se bodo razvile v večjo težavo, tretje v katastrofo. Problem je v tem, da je razvoj dogodkov preveč odvisen od političnih odločitev, reakcij tržnih udeležencev in ostalih nepredvidljivih dejavnikov. Napovedovanje je praktično nemogoče. Zato preprosto ne vemo, kdaj je panična reakcija primerna in kdaj ne. A v večini primerov se izkaže, da bi bilo bolje ohraniti mirno kri.

Poglejmo nekaj primerov zadnjih let (seznam še zdaleč ni popoln):

• Konec leta 1994 je kriza zajela Mehiko. Peso je v nekaj dneh napram dolarju izgubil več kot tretjino vrednosti. Po posredovanju ZDA in mednarodnih institucij, se je situacija umirila in mehiško gospodarstvo je v naslednjih letih že raslo. Na svetovnih delniških trgih pa se je prav takrat počasi rojevalo eno izmed najsilovitejših bikovskih obdobij v zgodovini.

• Avgusta 1998 je Rusija razglasila nezmožnost plačevanja obveznosti (default), komaj mesec dni po tistem, ko se prejeli posojilo Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Hujšo krizo v državi, polni jedrskega orožja, bi še kako lahko občutil ves svet. Delniški indeks S&P 500 je v tem času, ki sta ga zaznamovali tudi azijska kriza in propad večjega hedge sklada, upadel za približno 20%. Po dnu septembra 1998 pa je v letu in pol porasel za kar 68%.

• Okrog leta 2000 je bil Alan Greenspan zaskrbljen, da bi lahko ob nadaljevanju proračunskih presežkov ZDA odplačale celoten javni dolg, zaradi česar bi trg ameriških državnih obveznic lahko praktično povsem izginil. Kam bi potem investirali vsi obvezniški skladi? Na srečo je Busheva administracija v naslednjih letih poskrbela, da se nam s podobnimi potencialnimi krizami še lep čas ne bo potrebno ukvarjati.

• Po terorističnem napadu na ZDA v 2001 so se mnogi bali, da bi se tragedija lahko ponovila. Nov napad se ni zgodil, delnice pa so kljub temu še naprej silovito padale.

• Leta 2003 smo se bali deflacije in japonskega scenarija v ZDA. Istočasno je George Bush pod napisom »Mission Accomplished« oznanil konec vojne v Iraku. Sledilo je nekaj let odlične rasti gospodarstev, dobičkov podjetij in tečajev delnic, medtem ko iraški konflikt traja še danes.

• Leta 2004 smo se zaskrbljeno spraševali, ali lahko visoka rast cene črnega zlata ogrozi svetovno gospodarsko ekspanzijo in sproži nebrzdan porast inflacije. Nafta je rasla še več let in dosegla takrat nepredstavljive nivoje, kar pa svetovnega gospodarstva in delniških tečajev ni niti približno vrglo iz tira.

• Leta 2007 so se začele težave na subprime hipotekah. Čeprav so nekateri opozarjali na strukturna neravnovesja, je večina ekonomistov na čelu z Benom Bernankejem menila, da gre za problem omejenega obsega.

• Še pred dobrim letom smo zrli v brezno. Sesutje svetovnega finančnega sistema in ponovitev velike depresije je bil kar preveč realen scenarij. Namesto tega smo dobili enega najmočnejših porastov delnic vseh časov.

Danes se bojimo Grčije in morebitne razširitve krize na druge države. Kako se bo zgodba razpletla? Ne vemo. Možno je vse, od uspešnega discipliniranja Grkov pa do razkroja Evropske monetarne unije. Prenekateri razplet bi za seboj potegnil tudi večje padce delnic. A dejstvo je, da še zdaleč ne gre za edinstvene dogodke v finančni zgodovini. Neredko bodo takšnim krizam sledila obdobja neslutene gospodarske ekspanzije in rasti tečajev. Naložba v delnice se dolgoročno splača navkljub dejstvu, da se svet nenehoma kotali iz ene krize v drugo. Za dolgoročnega vlagatelja je zato najbolje, da nekoliko potrpi, kontrolira svoje prodajne impulze in si ne povzroča nepotrebnih sivih las ter stroškov. Včasih bo zaradi tega resda kratkoročno na slabšem, a obenem tudi nikoli ne bo prepozno zajahal bika.

Potrpežljivost je glavni ključ do obljubljenih dolgoročnih donosov.

Preberite tudi: Kaj pomeni grška kriza za obvezniške sklade?