O prodaji Mercatorja

Vprašanje: Kaj menite o današnji novici, naj bi NLB, NKBM in Abanka sklenile dogovor, da Mercatorja ne bodo prodajale do leta 2012?

Odgovor: Takšne dogovore težko komentiramo. Očitno še ne upajo, da bi kmalu našle ustreznega kupca. Vsekakor za borzno ceno to ni dobro znamenje.

Komentar uporabnika: Ja, če že vnaprej poveš, da ne boš prodajal, boš kupca res težko našel.

Komentar uporabnika: Očitno je spet prevladal nacionalni interes.

Odgovor: Vprašanje je tudi, ali gre pri tem za poslovno ali politično odločitev

Vprašanje: Kako bi taka odločitev lahko bila poslovna? Kakšno korist imajo te tri banke od tega dogovora?

Odgovor: Dobro povedano. Lahko bi špekulirali na višjo ceno v prihodnosti, ampak v nobenem primeru se jim ne bi splačalo sklepati takšnega dogovora.

O Goldman Sachsu

Vprašanje: Kaj menite o napadu na Goldman? Upravičeno? In kakšen učinek ima to lahko srednjeročno na trg?

Odgovor: Kratkoročni učinek ni bil velik, kakšen bo srednjeročni pa je težko napovedati, ker je morda to samo vrh ledene gore. Napovedujejo, da bodo preiskovali tudi druge banke oziroma izdaje CDO-jev. Se pa pojavi vprašanje, koliko je trg sploh pošten, če je Paulson res izibiral naložbe za Goldmanov CDO in ga potem shortal.

Komentar uporabnika: Trg itak ni pošten. Goldman je verjetno vedno na drugi strani svojih strank, ker dobro vedo, kaj so prodajali. Zdaj pa je pac en posel pricurljal v javnost. Pa tudi to ni slučajno, ampak ravno pred reformo financnega sistema…

Odgovor: Ali mislite, da so Goldmanove stranke naivne? Očitno dobijo nekaj za svoje provizije, drugače Goldman ne bi bil tako uspešen. Njihovi rezultati so fenomenalni.

Komentar uporabnika: Ja, to je dobro vprašanje. Zagotovo dobijo, ker drugače ne bi poslovali z Goldmanom. Toda, vprašanje ni, ali stranke nekaj dobijo, temveč koliko Goldman zasluži poleg provizij... v poslih, ki so na nasprotnem bregu...

Odgovor: Glede tega bomo pa v naslednjih dneh in tednih verjetno še precej izvedeli

O borzah

Vprašanje: Tudi na borzah se je razjasnilo vreme. Ali lahko pričakujemo, da se bo trend rasti nadaljeval?

Odgovor: Bilo je kar precej presenetljivo, kako so se odzvali trgi po objavi o Goldman Sachsu (dan objave so sicer padli, ampak so se takoj tudi pobrali). Mislim, da bi se lahko trend rasti nadaljeval.

Vprašanje: Kdaj se pričakuje korekcija?

Odgovor: Korekcija se pričakuje že zadnjih 6-9 mesecev tako, da je težko karkoli napovedati.

Vprašanje: Kakšno je vaše mnenje, glede kratkoročnega gibanja finančnih institucij (razvitih držav)? Kako v tem trenutku gledate na finančni sektor?

Odgovor: Dokler ostajajo kratkoročne obrestne mere nizke in gospodarska gibanja ugodna, bo tudi finančnim institucijam šlo dobro. V ZDA pa bi lahko bil problem politični pritisk okrog finančne reforme (primer Goldman).

Vprašanje: Zanima me vaš makro scenarij za leto 2010 in 2011. Rast dobičkov podjetij, gibanje ključnih obrestnih mer, gibanje valut ter surovin. Kdaj pričakujete, da bodo države zmanjšale stimuluse?

Odgovor: Zelo obsežno vprašanje. Na PROblogu smo med drugim objavili naš makro scenarij. Pričakovali smo dobre rezultate v prvem četrtletju (kar se tudi dogaja), v drugi polovici leta pa smo bolj previdni. Vse večji problem bodo proračunski primanjkljaji. Učinki stimulusov se bodo začeli iztekati. Gibanje surovin je v veliki meri odvisno od gospodarskega dogajanja, še posebej na Kitajskem.

Vprašanje: Kaj menite o slovenskem trgu, je tukaj po vašem mnenju kakšna naložba zanimiva, kakšen blue chip, ID?

Odgovor: Na slovenskem trgu se morajo še določene zgodbe odviti do konca, tako da kratkoročno nismo preveč optimistični.

Vprašanje: Ali pričakujete povišanje obrestnih mer v kratkem in kakšen vpliv bo to imelo na vaš obvezniški portfelj?

Odgovor: na srednji rok pričakujemo porast obrestnih mer in bomo tudi temu primerno prilagodili obvezniški portfelj.

Vprašanje: Ali je v danem trenutku (makro okolje in pričakovana korekcija) bolje gledati fundamentalne podatke in vseeno izbirati dolge pozicije ali bolj tehnično sliko in poizkusiti pobrati še kakšen profit v času rasti. Naprimer: Probankin nasvet za GOOG. Morda lahko pokomentirate še morebitne naložbe v WFT, COP, FSLR (bi vi investirali danes v podjetja ki se ukvarjajo s solarno energijo?). Na katerega izmede sektorjev bi stavili v naslednjih mesecih in kateri sektor bi jio najbolje odnesel v morebitni pričakovani korekciji?

Odgovor: To je povsem odvisno od tipa vlagatelja: kratkoročni špekulanti bodo verjetno poskušali izkoristiti rast, dolgoročni vlagatelj bo razmišljal drugače. Nasvet za Google je mišljen iz vidika temeljne slike podjetja in je torej dolgoročne narave. Posameznih podjetij iz solarnega sektorja žal ne poznam podrobno, tudi niso sestavni del našega portfelja, zato jih ne morem komentirati. V naših portfeljih najbolj stavimo na sektorje zdravstva in oskrbe. V primeru korekcije bi bili verjetno ravno to pravi sektorji

O upravljanju portfeljev

Vprašanje: Glede na to, da imate upravljavci verjetno tudi izkušnje iz nadzornih svetov: kako pogosto prihaja do "neposlovnih" vplivov na naložbene odločitve podjetij?

Odgovor: Upravljavci vzajemnih skladov nismo v nadzornih svetih družb v naših portfeljih. Zakon nam izrecno prepoveduje pomemben vpliv na poslovanje podjetja

Vprašanje: Ali sledite takšnim načelom upravljanja z naložbami, kot jih v zadnjem času predstavlja slovenska Kapitalska družba? Predvsem v smislu korporativnegega upravljanja. Njihovi standardi na papirju izgledajo res enkratno (povzetek: Kapitalska družba (Kad) bo tudi letos sledila kodeksu korporativnega upravljanja, ki ga je sprejela že lani. Čeprav bo korporativno upravljanje večjega dela naložb Kada v prihodnje prevzela agencija za upravljanje državnega premoženja prvi mož Kada Borut Jamnik pričakuje, da bodo glasovalna upravičenja sami izvrševali še vso letošnjo skupščinsko sezono.»Tak kodeks prispeva tudi k oblikovanju dobrih praks,« je dejal Jamnik. Kad bo pri korporativnem upravljanju sledil načelom preglednosti, odgovornosti in strokovnosti. To med drugim pomeni, da bo druge delničarje praviloma vnaprej obveščal o svojem glasovanju in razkrival ter pojasnil svoje delovanje na skupščini, pri svojem odločanju pa bo upošteval zakone in dobro prakso. Tudi svoje nasprotne predloge bo objavil teden dni po sklicu skupščine, v primeru časovne stiske pa jih bo podal na sami skupščini. Svoja upravičenja bo Kad poskušal izvajati v vseh družbah, kjer ima najmanj petodstotni kapitalskih delež - http://www.delo.si/clanek/104274)

Odgovor: Mislim, da se ne moremo primerjati z KAD-om. KAD ima večinske deleže v svojih naložbah, medtem ko smo mi manjšinski in zato za nas ne pride to v poštev, oziroma tudi ni smiselno.

Komentar uporabnika: Mene bolj zanima, kako bo tak kodeks prispeval k rasti vrednosti delnic, vse ostalo je samo bla bla bla.

Komentar uporabnika: Vendar tu gre tudi za etična načela! Mislim, da so to dobro uredili.

Odgovor: Žal sta etika in donos dva ločena pojma

Vprašanje: Čemu ste bolj nagnjeni kot upravljavci, tehnični ali fundamentalni analizi?

Odgovor: Uporabljamo predvsem fundamentalno analizo, tehnična je občasni pripomoček.

Vprašanje: Kaj pa momentum strategije? Jih upoštevate?

Odgovor: Načeloma smo value investitorji, vendar pa tudi momentuma občasno ne smemo zanemariti.

O Krki

Vprašanje: Vprašanje ali dve v zvezi Krko... Ali je iz objavljenega letnega poročila razvidno, čim konkretno so povezane 47,5 milijonske rezervacije?

Odgovor: Je razvidno. Rezervacije so povezane s preiskavo Evropske komisije glede kartelnega dogovarjanja pri zdravilu perindopril. Razlaga je bila objavljena tudi na blogu, po mojem mnenju so oblikovane rezervacije previsoke.

Vprašanje: KRKG ima za marsikaterega opazovalca nesprejemljivo nizek dividendni donos. Ali imate kakšne podatke, kako kotira družba v panogi glede na osnovne kazalnike, predvsem glede na stopnje rasti dobička iz poslovanja in dividende donose, koliko je med drugimi generiki payout ratio? Hvala.

Odgovor: Krka predvsem vlaga v rast. Njihove planirane investicije za naslednjih 5 let so ogromne. Zato ne ostane kaj dosti denarnega toka za dividende, vodi pa k dolgoročni rasti prodaje in dobička. Glede primerjav z ostalimi moramo biti previdni, saj podjetja delujejo na zelo različnih trgih (trgi generičnih zdravil v ZDA, Sloveniji ali Rusiji so povsem drugačne zgodbe).

O zlatu

Vprašanje: Vaša ocena glede gibanja zlata in na katere argumente se opirate? Ali obstaja tudi sezonski vpliv na gibanje cene zlata? Kateri dejavniki bodo imeli ključno vlogo pri bodočem gibanju cene zlata? Nekateri govorijo tudi o novi monetarni teoriji, kjer bi naj zlato imelo precej večji pomen, kot so mu ga pripisovali v zadnjih 35 letih.

Odgovor: Po mojem mnenju je zlato v tej fazi špekulativna naložba (glej članek na blogu: Ali cena zlata lahko eksplodira). Poganja ga predvsem investicijsko povpraševanje in dokler bo to trajalo, bo tudi cena rasla. O novih monetarnih teorijah se lahko pogovarjamo v primeru, da bi se finančna kriza ponovno močno zaostrila, česar pa v bližnji prihodnosti ne vidimo.

Vprašanje: Ali naj individualni vlagatelj varčuje tudi v zlatu? Ali je zlato še smiselna naložba?

Odgovor: Zlato je špekulativna naložba. Lahko varčuje v zlatu, če se zaveda tveganj, ki so s tem povezana (tveganje je seveda močan upad cene).

O Grčiji

Vprašanje: Ali pričakujete, da bo Grčija letošnje in prihodnje leto preživela, ne da bi razglasila plačilno nesposobnost?

Komentar uporabnika: Ali se ne zdi tudi vam enačba zelo preprosta - če ni svežega denarja, potem ni mogoče financirati fiksnih odlivov - rešitev je svež priliv (novo zadolževanje ali pomoč EU) oz. v nasprotnem primeru bankrot in odpis terjatev upnikov.

Odgovor: mislim, da bo Grčija tako ali drugače rešena. Je pa bolj pomembno vprašanje kaj bi plačilna nesposobnost pomenila za evro!

Vprašanje: Se pravi, da pričakujete, da NE BO razglasila bankrota in da bodo vsi imetniki njihovih obveznic poplačani v celoti?

Odgovor: Ja, to bi bil moj odgovor.

Odgovor: Vprašanje je, kje je zgornja meja dolga, ki ga država še lahko prenese (in ob kakšni obrestni meri). Japonci gredo proti 200% BDP, pa še dihajo. A slej ko prej bo povsod potrebno uravnotežiti proračun.

Komentar uporabnika: Ja, 200%, toda proračunski primanjkljaj je manjši, ter trgovinska bilanca pozitivna.

Odgovor: Pa tudi obresti skorajda ne plačujejo (donos na 10-letni obveznici je 1,3%). Če bi trg od njih zahteval takšne obresti kot od Grčije, bi se znašli v precejšnji krizi.

Vprašanje: Bral sem neko raziskavo, ki kaže, da je nekje okoli 90% tisti prag, nad katerim se zanka okoli vratu samo še zateguje. Kakšno je vaše mnenje?

Odgovor: Če govorimo o javnem dolgu, potem se bo klub nad 90% v naslednjih letih zelo povečal, tako da bomo vsekakor videli, ali ta teorija drži.

O tehnološkem sektorju

Vprašanje: Na vašem bloga opazam, da podrobno spremljate dogajanje v tehnološkem sektorju, s kolegi se zanimamo za investicijo v facebook...ce je le mogoče še pred IPO-jem...Kje lahko kupim te delnice?

Odgovor: Ta bo težka. Morda lahko na Goldman Sachsu kaj uredijo.

Vprašanje: Na koga se lahko obrnem v zvezi z delnicami Facebooka? Pa kaj res ni nobenega v Sloveniji, ki bi mi lahko posredoval kaj konkretnega in uporabnega?

Odgovor: V Sloveniji po mojem poznavanju žal ne.

Vprašanje: Pred kratkim ste na Problogu pisali o Googlu, So bili zadnji rezultati v skladu z vašimi pričakovanji, glede na to, da je bil trg očitno razočaran?

Odgovor: rezultati Googla so bili z moje perspektive zelo dobri. Očitno je prišlo do pojava "buy the rumour, sell the fact". Nekateri komentatorji so jim očitali ponovno visoko zaposlovanje, kar se mi tudi ne zdi pravi razlog za prodajo delnice.

Ostalo

Vprašanje: Mene pa zanima kaj bo z Zvonom. Imam njihove delnice iz certifikatov, delnica pa je palda iz 15 na 1 EUR?

Odgovor: Zvon je zelo zadolžen. Upamo lahko samo še na rešitev iz Vatikana…

Komentar uporabnika: Ja, papež Benedikt bo prispeval dve svoji mesečni plači... pa še bonus za performance! Če pa bo hudo, pa še regres...

Vprašanje: predlagam, da naslednjič pokomentirate kak vaš konkreten naložbeni primer. Zakaj in katere informacije analizirate. Bolje 1 primer detajlno, kot 100 vprašanj.

Odgovor: Dober predlog, bomo vzeli na znanje. Lep pozdrav!

Vas zanima še kaj? Pridružite se nam naslednji mesec v Naložbeni kavarni!

Preberite tudi povzetke prejšnjih Naložbenih kavarn: 25.3.2010 in 18.2.2010.