Za nekatere je tehnična analiza borzni ekvivalent prerokovanja iz kavnih usedlin. Za druge predstavlja zelo intuitiven, enostaven in celo dobičkonosen pristop k finančnim trgom. Kdo ima prav? Nam tehnična analiza dejansko pomaga doseči dober donos ali pa le povečuje zaposlenost na oddelkih investicijskega bančništva?

Osebno ločujem dva osnovna pristopa k tehnični analizi: mehanskega in umetniškega.

Mehanski pristop je poskus objektivne analize trga. Naloga tehničnega analitika je, da postavi sistem, ki glede na različne dejavnike proizvaja nedvoumne nakupne in prodajne signale. Zelo preprost primer: kupi, če 50-dnevno drseče povprečje prebije 200-dnevno drseče povprečje navzgor in prodaj, če se zgodi obratno. Kako vemo, če sistem deluje? Preizkusimo ga na preteklih podatkih in če so rezultati ugodni, upamo, da bo deloval še naprej. Vsekakor pa je najbolje, da trguje računalnik sam, brez vmesnih posegov stvaritelja sistema.

Nasprotno pa je umetniški pristop popolnoma subjektiven. V večini primerov tehnični analitik pogleda graf tečaja in na podlagi izkušenj ter s pomočjo raznih orodij na njem ugotavlja trende, podporne in odporne nivoje, prenakupljenost in preprodanost ter možne razplete dogodkov. V to kategorijo sodijo tudi tehnični komentarji na PROblogu, skupaj z vsemi ostalimi prijemi tehnične analize, ki niso povsem mehanski. Trgovanje na ta način neizogibno poteka na osnovi občutka, nakupni in prodajni signali pa prihajajo iz majhne črne skrinjice, ki ji pravimo človeški možgani.

Borzni redukcionizem

Kaj sploh je tehnična analiza? Njen cilj je iz nerazumljivega in kaotičnega toka borznih podatkov izluščiti karseda stabilne in predvidljive vzorce. Predpostavlja, da so vse pomembne informacije že zajete v ceni (in prometu), zato lahko ves ostali svet preprosto odmislimo. Osredotočimo se na ponavljajoče se izraze človeške iracionalnosti in neumnosti, ki jih bomo z našim superiornim vpogledom obrnili v lastno korist.

Morda se vam to zdi cinično. A točno tako je. Trgovanje z delnicami in ostalimi finančnimi instrumenti na sekundarnem trgu samo po sebi ne ustvarja bogastva. Vsak nakup je hkrati prodaja in skupno premoženje kupca in prodajalca po transakciji je povsem enako kot pred njo (če ne upoštevamo provizij). Kdor želi konsistentno dosegati boljše donose od povprečja, mora najti način, kako drugim igralcem vedno znova izmakniti kos pogače. Lahko pa se zanesemo, da bo tisti, ki izgublja, poskusil izboljšati svoje odločitve, ali pa bo odnehal.

Za tistega, ki išče magično formulo za premagovanje trga, je to zelo pomembno spoznanje. Tehnična analiza namreč temelji na predpostavki, da je človeška narava relativno nespremenljiva in se zato pusti izkoriščati. A že po definiciji je ne moremo izkoriščati vsi po vrsti. Vedno bodo zmagovalci in poraženci, vsi pa bodo nenehno iskali nove metode in nove načine sprejemanja odločitev. In ker borza ni nič drugega kot kumulativni izraz odločitev vseh njenih akterjev, se bo njena narava nujno spreminjala. Kar je delovalo včeraj, bo jutri odpovedalo. Fizikalni zakoni, na katerih smo zgradili svoj sistem, se bodo s časom zagotovo spremenili. Sledi edini možen zaključek: magične in večne formule za premagovanje trgov ni, ker je ne more biti.

Glavna omejitev mehanskega pristopa je zatorej v tem, da bo vsak sistem deloval le v določenih časovnih obdobjih. Nikakor ne moremo vedeti, ali bo deloval v naslednjem obdobju ali ne. Tudi sistemi, ki so več desetletij dokazano ustvarjali nadpovprečne donose, bodo neizogibno dočakali svoj sodni dan. In ta dan je vedno lahko že jutri.

Na drugi strani je temeljna značilnost umetniškega pristopa, da bo pet različnih analitikov prišlo do šestih različnih zaključkov. Zaradi njegove subjektivne narave nikoli ne moremo vedeti, v čem je skrivnost uspeha nekaterih: morda je to sreča, morda intuicija, morda premoženjskemu stanju naklonjen položaj Jupitra ob njihovem rojstvu. Dobri rezultati v preteklosti so še manj garancija za uspeh v prihodnosti kot rezultati pri mehanskem načinu, saj jih na noben način ne moremo replicirati. Vsaka odločitev je unikatna v svojem prostoru in času.

Potrebno je imeti edge

A pravzaprav sploh ni pomembno, ali uporabljate mehanski ali umetniški pristop. Niti ni pomembno, ali uporabljate tehnično ali temeljno analizo, ali pa se morda zanašate na aktivnost sončnih peg. Glavno je, da vaš pristop deluje. Vendar pozor! Edini način, kako ste lahko na borzi uspešni, je ta, da ste vedno korak pred drugimi. Vedeti morate nekaj, česar drugi ne vedo - znati nekaj, česar drugi ne znajo. Le tako boste lahko obogateli na njihov račun (edini drugi način je čisto navadna sreča). Tukaj se skriva odgovor na vprašanje o uporabnosti tehnične analize. Uporabna je takrat, ko deluje za vas. Če ste našli način, s katerim konsistentno premagujete trg, potem je uporabna, drugače ne. Bistvo pa je v tem, da donosnega načina ne boste našli v javno dostopnih virih informacij, v knjigah ali na internetu, temveč ga boste morali odkriti sami, zelo verjetno s precej poskusi in napakami.

To je tudi glavni nauk kultne serije knjig Market Wizards avtorja Jacka Schwagerja. Vsak uspešen borznik ima svoj pogled na trge, svoje teorije in svoj način služenja denarja, ki ga je zelo težko posnemati. Nič od tega, kar boste prebrali v kateri koli knjigi o tehnični analizi, vam ne bo neposredno pomagalo pri doseganju dobrih donosov. Za to boste morali dodati svoj ščepec magije – svoj edge. Edge je tisto, kar vas loči od ostalih, kar vam zagotavlja donose in kar izgine v tistem hipu, ko ga delite z drugimi. Kakor hitro bo svet vedel, na kak način ga goljufate, se vam ne bo več pustil. Nihče pri zdravi pameti, ki ima dobro metodo, vam je zato ne bo izdal, niti za 3.999 dolarjev (čeprav obstaja lepo število "sistemov", ki se prodajajo za takšen denar). In če ne veste, kaj je vaš edge, potem ga nimate. Tako preprosto je to. 

Preberite tudi: Izpoved borznega strokovnjaka