Na kaj ste pozorni, ko izbirate vzajemni sklad? Občutek imam, da večina ljudi pogleda samo pretekle donose in vstopne stroške. S tem pa zanemarijo pomemben indikator prihodnjega donosa: stroške poslovanja sklada. Te merimo s kazalcem TER (Total Expense Ratio), vsebujejo pa upravljavsko in skrbniško provizijo ter ostale stroške, ki se odtegujejo od premoženja sklada (revizija, zakonsko predpisano obveščanje vlagateljev in podobno). TER je izražen v odstotkih od od povprečne čiste vrednosti sredstev sklada.

Poglejmo, kakšen TER in PTR (Portfolio Turnover Rate) imajo globalno usmerjeni delniški skladi slovenskih upravljavcev. Podatki so za leto 2009, kjer pa ti še niso na voljo, za obdobje od 1.7.2008 do 30.6.2009.

  Vir: spletne strani DZU-jev

Ker je TER primarno odvisen od upravljavske in skrbniške provizije, se iz leta v leto le redko pomembno spremeni. Skladi, ki so imeli nizek TER v lanskem letu, bodo zelo verjetno imeli nizek TER tudi v naslednjem letu (seveda obstajajo izjeme: aktualna upravljavska provizija sklada NLB Skladi – Globalni delniški znaša 2%, torej bo TER v prihodnosti višji kot je v tabeli). S tem poznate vsaj eno determinanto prihodnjih donosov. V TER sicer niso zajeti stroški transakcij s finančnimi instrumenti. Ti so delno odvisni od stopnje obrata naložb (PTR), vendar PTR za razliko od TER nima vloge pri napovedovanju prihodnjega donosa.

Morda se vam ne zdi preveč pomembno, če TER znaša 2% ali 3%. Toda zavedati se moramo, da se ti stroški obračunavajo vsako leto, za razliko od vstopnih stroškov, ki jih plačate le enkrat. In če znaša pričakovan donos pred stroški 10%, potem ena odstotna točka pomeni 10% vašega donosa. Vsako leto. Na ta način niste prikrajšani samo za del donosa, temveč tudi za vse obresti, ki bi se na ta donos nabrale v prihodnjih letih. Če varčujete za dolgo obdobje, so razlike v končnem stanju vašega premoženja lahko ogromne.

Predpostavimo, da danes vložite 10 tisoč EUR. Pri pričakovanem donosu 9% bi čez 30 let imeli 133 tisoč EUR. Če pa bi bil vaš povprečni letni donos nižji za samo eno odstotno točko (kar je približen učinek za eno odstotno točko višjega TER), bi imeli zgolj 101 tisoč EUR. Razlika je torej 32 tisoč EUR, kar je več kot trikratnik vašega začetnega zneska.

Na drugi strani bi učinek 2 odstotni točki višje vstopne provizije znašal zgolj 2.653 EUR (znesek vstopne provizije + potencialni donos). Vidimo, da je upravljavska provizija (zelo pomemben faktor pri TER) bistveno bolj pomemben podatek kot pa vstopni stroški.

Kakšna je razlika skozi leta prikazuje graf: 

Nauk te zgodbe? Majhne razlike v stroških lahko skozi čas prerastejo v konkretne premoženjske razlike. Upravljavska provizija ni nič drugega kot cena, ki vam jo DZU zaračunava za to, da upravlja v vašimi sredstvi. Tega stroška praviloma sicer ne vidite, saj je dnevno vračunan v VEP, a vseeno ima neposreden vpliv na vaše premoženje. Zato se vedno vprašajte, ali je nek upravljavec vreden toliko več kolikor višja je njegova cena (razlika med 1,5% in 3% je 100%). Stroški so namreč tihi, a zanesljivi ubijalci vaših dolgoročnih donosov.