Morda se vam zdi, da bi velike mednarodne korporacije morale večkrat postaviti načela in vrednote pred zaslužek. Vendar, ali bi takšno naložbo tolerirali v vašem osebnem portfelju, če bi to za vas pomenilo nižje dividende?

Večini vlagateljev se s takšnimi dilemami ni potrebno ukvarjati, saj so vizija, misija in vrednote podjetja ponavadi le sijoče črke v letnem poročilu. Večina zaposlenih jih sploh ne pozna, pa tudi poslovnim priložnostim se podjetja zaradi njih ne odrekajo.

A Google ni navadno podjetje. Od šolskega raziskovalnega projekta do 180 milijard dolarjev vrednega internetnega imperija se je povzpel v vsega skupaj dobrem desetletju. Za razliko od večine na Wall Streetu ne daje četrtletnih napovedi dobička in tudi ne verjame v cepitve delnic. Znan je po tem, da razvaja svoje zaposlene in jim del delovnega časa pusti za to, da sledijo svojim lastnim projektom (ali gledajo filme, če jim tako bolj ustreza). Ima jasno vizijo, v kateri ne omenja običajnih managerskih floskul tipa »shareholder value« in »consumer needs«. Namesto tega se Google trudi (in to ne samo na papirju) organizirati svetovne informacije in jih narediti univerzalno dostopne in uporabne.

To plemenito poslanstvo se seveda nikakor ne sklada z Navodili za uporabo avtoritarnih režimov, ki pravijo, da je pretok informacij med državljani potrebno strogo nadzorovati in po potrebi omejevati. Konflikt med Googlom in velikim kitajskim požarnim zidom je zato bil več ali manj neizbežen, vendar pa so mnogi (vključno z mano) vseeno presenečeni, da je kulminiral v očitno dokončnem umiku Googla iz potencialno največjega trga. Ne domišljam si, da je javnosti znano celotno ozadje te dramatične zgodbe, a gotovo bi težko našli kakšno drugo podjetje, ki bi si upalo svoje delničarje soočiti s takšno potezo.

Kdo je Google, da si lahko privošči tak podvig? Velika večina njegovih prihodkov izvira iz oglaševanja. Poleg rezultatov našega iskanja nam Google prikaže tudi »Sponsored links«, oziroma plačane reklamne povezave. Takšna oblika oglaševanja ima veliko prednost pred klasičnimi oblikami: možno jo je zelo natančno ciljno usmeriti. Če naprimer prodajate čevlje za ljudi z zelo velikimi stopali, se vaš oglas lahko prikaže samo tistemu, ki v Google vpiše iskalni pojem »velika stopala«, ne pa vsem, ki morda želijo zgolj videti vremensko napoved. Učinek vaše marketinške kampanje lahko tudi zelo natančno izmerite, saj lahko spremljate število klikov in naročil preko vaše spletne strani. Google pa ob tem služi tudi kot povezovalec ponudnikov internetnih vsebin z oglaševalci.

Če upoštevamo še dejstvo, da pod določeno starostno mejo internet uporabljajo praktično vsi, ne preseneča, da internetno oglaševanje v zadnjih letih (s kratko izjemo zaradi krize) doživlja divjo rast, ki ji še ni videti konca. Google je ta trg pravzaprav ustvaril in na njem zadržuje zavidljiv tržni delež. Vendar ima v rokavu še druge adute.

Če se uresniči Googlova vizija prihodnosti, bomo računalnik potrebovali le še za povezavo na internet. Vsi naši programi bodo tekli »v oblakih« oziroma na oddaljenih strežnikih, ne več na naših PC-jih (najlepši primer za to je popularni Gmail). Ko ne bomo sedeli za računalnikom, bomo še vedno povezani, in sicer z našimi mobilnimi telefoni. Povsod pa bomo uporabljali Googlov operacijski sistem in Googlove številne storitve. Približno tako kot danes praktično vsi razen redkih zanesenjakov uporabljamo Microsoft Windows in Microsoft Office. Razlika bo v tem, da nam Google uporabe svojih izdelkov ne bo neposredno zaračunaval.

Mobilni internet predstavlja naslednje veliko poglavje v tehnološkem razvoju (če vas zanima, zakaj, toplo priporočam poročilo Morgan Stanleya z naslovom The Mobile Internet Report). Storitve na osnovi lokacije (Location Based Services) s pomočjo kombinacije GPS sprejemnikov in povezanosti z internetom odpirajo povsem nove trge in priložnosti za zaslužek. Investitorji zato že mrzlično iščejo naslednji Google – tistega, ki bo v svetu mobilnega interneta ustvaril nov milijardni imperij. Kandidatov je kar nekaj in brez dvoma se bo današnjim velikanom pridružilo še kakšno garažno podjetje, trenutno pa najbolje kaže največjima Microsoftovima nasprotnikoma – Googlu in Applu.

Bo izguba Kitajske pomenila škodo za Google? Če se zmaj ne sesuje v prah, prav gotovo. Tudi delniški trg je to letos jasno pokazal. Toda ostalih priložnosti za rast ne manjka. Zato si Google lahko privošči, da svojo izjemno energijo usmerja v doseganje svojih dolgoročnih ciljev in pri tem izpusti kakšno državo, kjer so vrednote pač različne.

Razkritje: avtor je lastnik delnic Googla. Probanka upravljanje ima delnice Googla v portfeljih podskladov Alfa in Beta ter Globalnega naložbenega sklada

Preberite tudi: Facebook je naložbena priložnost naslednje generacije