Vprašanje: Pozdravljeni, ali se vam zdi moj portfelj skladov primeren (preveč konzervativen glede na dobo, katera mi še preostane za varčevanje?), glede na to, da je še pred mano najmanj 26 let (verjetno še par let več) delovne dobe (starost 36). PB ALFA 30%, PB BETA 25%, INFOND BRIC 30%, PUB. USA 15%.

Odgovor: Osebno se mi vaš portfelj ne zdi preveč konzervativen, kaže celo relativno visoko naklonjenost tveganju. Delež delnic v njem je efektivno nekje med 80 in 85%. Tudi izpostavljenost bolj tveganim razvijajočim se trgom preko BRIC sklada je dokaj visoka. Težišče portfelja so ZDA in BRIC, torej najbolj razvito in najhitreje rastoča gospodarstva. S tem ste dobro pripravljeni na različne možne scenarije. Iz vprašanja sklepam, da varčujete za pokojnino, torej s temi naložbami nimate vmesnih finančnih ciljev (hiša, avto itd). Portfelj je povsem primeren, v kolikor varčujete dolgoročno in ste pripravljeni na vmesne vzpone in padce. Temeljni pogoj je pravzaprav, da vas dogajanje na borzi psihološko preveč ne obremenjuje. Priporočal pa bi, da s približevanjem upokojitvi (npr. vsakih 5 let) del portfelja premestite v bolj varne naložbe (obvezniške sklade, depozite). Nekje zadnjih 10 let pred upokojitvijo je verjetno smiselno večji del sredstev spraviti na varno, saj se želite zavarovati pred neprijetnimi presenečenji. Pri odločitvah pa seveda upoštevajte vaše osebne preference, pričakovane prihodke in siceršnjo finančno situacijo.

Vprašanje: Kdaj bo korekcija?

Odgovor: Korekcija bi lahko bi bila ko se bodo začele objave rezultatov za 1. četrtletje. Seveda v primeru, da bodo rezultati razočarali.

Vprašanje: Kako pa se vam zdi, da bo? A je še prezgodaj za slabe rezultate? Fiskalna in monetarna politika se še ni spremenila?

Odgovor: Za slabe rezultate nikoli ni prehitro ali prezgodaj. Dejansko nihče ne ve kakšni bodo rezultati.

Vprašanje: Kam se splača investirati na kratek rok?

Odgovor: Odvisno od tega, ali želite špekulirati ali ne. Bolj tvegane naložbe kot so delnice so primerne za daljši rok. Na kratek rok bi svetoval depozit ali obvezniške sklade

Vprašanje: Kaj pa denarni skladi?

Odgovor: Denarni skladi so definitivno primerna naložba za kratek rok. Donosi, ki jih lahko pričakujete, pa so na nivoju bančnih depozitov. O denarnih skladih smo sicer pisali tudi na blogu, v članku Katera oblika varčevanja je prava zame. Njihova prednost je v tem, da imate kadar koli dostop do denarja. Tudi naš podsklad Gama je podobno nizko tvegan, v letu 2008 je bil donos 3,8%.

Vprašanje: Ali se trenutno bolj splača vlagati v Azijo ali Evropo?

Odgovor: Če gledamo relativno stanje v Aziji in Evropi potem bi lahko rekli, da ima Azija boljši potencial.

Vprašanje: V svojem portfelju imam delnico Tom Tom-a. Kakšno je vaše mnenje o prihodnosti te naložbe?

Odgovor: to delnico smo včasih imeli tudi v naših portfeljih, pa smo jo prodali, ko je postalo očitno, da je konkurenca na trgu prehuda. Google in Nokia npr. ponujata navigacijo zastonj. Osebno glede njihove prihodnosti nisem preveč optimističen, saj ne vem, kako bodo odgovorili na trend prehoda uporabnikov na navigacijo na telefonih. Sicer pa je sam sektor navigacije še vedno zelo zanimiv.

Vprašanje: Kam se splača vlagati na delniških trgih? Katere regije, panoge, kateri od novih trgov je najbolj zanimiv na dolgi rok?

Odgovor: spet je veliko odvisno od vaše želje po sprejemanju tveganja. Brazilija je definitivno zanimiva regija. V naših portfeljih trenutno stavimo na panoge zdravstva, oskrbe, informacijske tehnologije in prehrabmene industrije. Glede alokacije po tržni kapitalizaciji pa preferiramo podjetja z večjo tržno kapitalizacijo (nad 10 mrd USD). Od razvitih držav pa mislimo, da je ZDA trenutno boljša alternativa od Evrope, prav tako pa vidimo potencial pri Avstraliji.

Vprašanje: Mene zanima kako izbirate donosne sektorje ter posamezne naložbe znotraj le teh? Kakšen je vas pristop ... borzniki ponavadi tega ne radi razkrivajo?

Odgovor: Sektorje izbiramo na podlagi globalne makro analize, analiz sektorjev, ter naših pričakovanj glede gibanja trgov v naslednjem letu. Posamezne delnice izbiramo na podlagi temeljne analize.

Vprašanje: Zakaj Brazilija, kaj pa Kitajska?

Odgovor: Kitajska ima visoko politično tveganje. Zelo verjetno tam spremljamo tudi nepremičninski mehurček in neučinkovito alokacijo kapitala.

Vprašanje: Ja, ampak ima tudi najvisjo stopnjo rasti...

Odgovor: O rasti pa se pojavljajo dvomi, v kolikšni meri je prava, organska, v kolikšni meri pa izvira iz političnih ukazov. Vprašanje je tudi glede kvalitete njihovih statistik. Politično je država tvegana, ker si njihov režim verjetno ne more privoščiti nizke gospodarske rasti ali celo recesije.

Vprašanje: Se strinjam, sam folk se vedno nori za kitajskimi delnicami.

Odgovor: Indeks Shanghai composite je precej nižje kot je bil v 2007. Kitajski notranji trg je zaprt, zato je norenje za kitajskimi delnicami izključno stvar kitajskih vlagateljev. Ne glede na to, imamo nekaj kitajskih naložb v naših portfeljih, npr. China Mobile, China Resources Power, Chaoda Modern Agriculture, in še nekaj kitajskih bank. Vendar smo pri teh naložbah previdni.

Vprašanje: Ali je katera od teh kitajskih naložb kotira pod net asset value?

Odgovor: Žal na to ne znam odgovoriti iz glave. Sicer pa dvomim, da katera od teh kotira pod NAV.

Vprašanje: Kaksno je stanje na valutnih trgih, do kod pričakujete, da bi evro lahko oslabel napram dolarju?

Odgovor: Trenutno je slabenje evra jasno izražen trend in nič ne kaže, da bi se obrnil. Do kod lahko pade, ne vemo. A če nas čaka še kakšno takšno presenečenje kot je bilo znižanje bonitetne ocene Portugalske, se bo trend še vsekakor nadaljeval.

Vprašanje: Kaj pa menite o investiranju na slovenskem kapitalskem trgu? Kje lahko iščemo priložnosti in kje naj bomo še posebej pozorni?

Odgovor: razpravo na to temo si lahko preberite v PRO naložbenem centru.

Vprašanje: Dokler bodo slovenske delnice izplačevale tako skromne dividende ... se jih je bolje ne dotikat. Pa če bi na slo borzi kotiral indeksni certifikat...

Odgovor: V Sloveniji je težava predvsem to, da je le malo likvidnih papirjev. Tudi indeksni certifikat bi bil lahko problematičen, dokler je možno z majhno količino denarja premikati posamezne delnice. Tako da dvomim, da bo kmalu obstajal. Problem certifikata bi bil, da bi se izdajatelj težko varoval.

Komentar: Morda bi kaksna banka morala ponudit moznost shortanja. Potem bi se zagotovo izboljsala likvidnost.

Vprašanje: Kakšna pa so predvidevanja za bančni sektor? Večina delnic je še naprej na četrtini vrednosti izpred krize. A lahko pričakujemo nadaljnjo nadpovprečno rast?

Odgovor: To je odvisno od gospodarske situacije. Ta bi se morala krepko izboljšati, da bi se rešil problem stečajev in nezmožnosti odplačevanja posojil. V gospodarskem okolju, ki ga pričakujemo, ne vidimo nadpovprečne rasti bank.

Vprašanje: Kaj pa to zdruzevanje borz? A bo to kaj pomagalo?

Odgovor: Združevanje po mojem ne bo imelo večjega vpliva na likvidnost.

Vprašanje: Kako pa po vašem mnenju kaže ceni nafte?

Odgovor: pred kratkim smo za Vzajemci.com povedali naslednje glede nafte: Cene nafte in ostalih surovin nakazujejo okrevanje svetovnega gospodarstva. Tudi v prihodnje lahko pričakujemo rast cene nafte, če se bo okrevanje nadaljevalo. V zadnjem letu so na surovine in med njimi tudi nafto imele veliki vpliv državne vzpodbude in sicer neposredno predvsem iz Azije. Kitajska državna podjetja so se z nakupovalnim lističem odpravila na Zahod po nakupih v tem in ostalih surovinskih sektorjih ter plačevala privlačne premije za svoje prevzemne tarče. Te aktivnosti so odvisne od trajanja državnih vzpodbud, ki se bodo enkrat končale (politična odločitev), vendar zelo verjetno še ne tako kmalu. Dolgoročni trendi pri nafti so jasni, tako na ponudbeni, kot povpraševalni strani. Večina držav proizvajalk je dosegla t.i. "peak oil". Na strani povpraševanja je opazna rast iz azijskih držav, ki ima temelje v spremembi življenjskega standarda. To je proces, ki se bo odvijal še precej časa. Ob uporabi statistike za pretekle krize pridemo do zanimivih vzorcev. Delniški trgi se najbolj odbijejo v prvem 6 mesečnem obdobju od dna krize (februar 2009). To se je zgodilo tudi v tem sektorju saj je od dna primerljivi indeks zrasel za 19,5% (običajno 16% v prvem šest mesečju od dna). V naslednjem obdobju (6-12 mesecev od dna) je dosegel le 6% kar je vseeno več kot povprečje 0,6% v ostalih krizah (uporabljeni so podatki od leta 1973 naprej). Med 12 in 18 mesecem od dna je indeks običajno dosegel 6,7% donos ter -0,1% v obdobju med 18 in 24 mesecem. Podobno velja tudi za S&P 500, ki po prej omenjeni statistiki v prvem 6 mesečnem obdobju od dna doseže kar 21,9% ter v celotnem 24 mesečnem obdobju 28% donos. Pri tej ponazoritvi je jasno, da je v prvih šestih mesecih od dna dosežena glavnina donosa delniških indeksov, zato ni smiselno lovljenje dna.

Vprašanje: Kakšne pa so kaj napovedi glede gibanja obrestnih mer?

Odgovor: Glede na rekordne proračunske primanjkljaje pričakujemo rast dolgoročnih obrestnih mer. Kratkoročne obrestne mere pa bodo tako ali tako nizke skozi daljše obdobje.

Vprašanje: Ali banke ne bodo pomagale pri vzpodbudi in rasti gospodarstva z nizkimi obrestnimi merami (nepremičninski krizi) ? Pri tem mislim slovenske banke...

Odgovor: Obrestne mere so precej nizko, vendar je vprašanje ali banke dejansko želijo posojati (beri, zaostreni pogoji najema kredita). Pri nepremičninski krizi pa bo pomagalo samo padanje cen. Ravno včeraj sem slišal, da se ponekod prodajajo stanovanja za 4.600 EUR/m2!? Padanje cen sicer ne bo pomagalo gradbincem in bankam, ampak samo tako se bo ponovno vzpostavil normalen trg z normalnimi prometi.

Vprašanje: Kakšno je vaše mnenje glede irskega gospodarstva in irskih bank?

Odgovor: v tem trenutku nimamo kakšnega posebnega mnenja glede Irske. Gospodarsko imajo kar nekaj težav, ampak nismo še preučevali vpliva na njihov delniški trg.

Vprašanje: Nekje sem zasledil, da se v prvi fazi po krizi pobere najprej finančni sektor, nato surovinski itd. Ce je to res, a lahko poveste, v katere sektorje bi bilo dobro vlagati v naslednjega pol leta, kam v roku leta itd.

Odgovor: Glede sektorjev sem že prej omenil, stavimo na defenzivne sektorje - zdravstvo, oskrba in prehrana.

Vprašanje: priporočate kakšen konkreten ETF?

Odgovor: Konkretnega ETFa ne morem priporočiti, ker je priporočilo odvisno od vaših naložbenih ciljev in odnosu do tveganja.

Vprašanje: Naprimer, da sem nagnjen k tveganjem in da bi vložil 20 % sredstev v te ETF-fe.

Odgovor: priporočal bi splošne globalne ETFe kot je naprimer iShares MSCI ACWI Index fund (ticker na Yahoo!Finance:: ACWI, na Bloomberg spletni strani: ACWI:US).

Vprašanje: Mogoče še kakšne so kaj napovedi glede gibanja obveznic?

Odgovor: Kot smo že rekli, pričakujemo rast dolgoročnih obrestnih mer, torej padec cen dolgoročnih obveznic.

Vprašanje: kaksno pa je mnenje glede avtomobilske industrije, luksuznih izdelkov, informatike, storitev?

Odgovor: Luksuzni izdelki se v krizi niso pokazali kot defenzivni. Tudi v naslednjih mesecih ne pričakujemo takšnega gospodarskega okolja, ki bi bilo naklonjeno bolj cikličnim panogam. Seveda pa se morda motimo.

Vprašanje: Kakšna je po vašem (v %) verjetnost, da razvite države ponovno zapadejo v recesijo in pride do W?

Odgovor: Mnenja glede tega so tudi znotraj naše družbe razdeljena. Vsekakor pa možnosti ne izključujemo, zato smo tudi defenzivno naravnani.