V prvem delu članka je bilo govora o tem, kaj morate vedeti, preden se začnete odločati za obliko varčevanja. Danes bomo pogledali, katere vrste produktov so vam na voljo in kdaj ter za koga so primerne.

Depoziti na vpogled

Minimalno obrestovano stanje na vašem transakcijskem računu. Primerno za manjše količine denarja, ki pokrijejo vaše sprotne potrebe po likvidnosti. Za nekoliko višje zneske so primerna alternativa skladi denarnega trga, ki ponujajo nekoliko višje obresti, so varni, izplačilo pa je možno v roku nekaj delovnih dni.

Vezani depoziti

V zameno za možnost razpolaganja s svojimi sredstvi lahko dobite nekoliko višje obresti. Izplačilo je garantirano s strani države, tako da se vam z varnostjo ni potrebno obremenjevati. Če je varnost vaša primarna skrb in bi radi ponoči mirno spali, so depoziti povsem primerna naložba, čeprav se z zaslužkom ne boste mogli pohvaliti pred sodelavci.

Razlike v obrestnih merah postanejo zelo aktualne pri daljših obdobjih varčevanja. Zaradi obrestno obrestnega računa so razlike v donosih na več desetletij lahko ogromne, tudi če je razlika v donosu zgolj nekaj odstotnih točk. Začetni vložek v višini tisoč EUR bo v 40 letih pri 3 % obrestni meri narasel na 3.262 EUR, pri 6 % obrestni meri na 10.286 EUR in pri 10 % obrestni meri na 45.259 EUR. To so občutne razlike, zato se vam za dolgoročno varčevanje splača razmisliti o bolj tveganih naložbah, depoziti pa so najbolj primerni za tiste, ki vlagate za nekaj mesecev ali nekaj let.

Nogavica

Primerna za tiste, ki pred spanjem radi poslušate šelestenje bankovcev, ali pa gojite temeljno nezaupanje do bančnega sistema. Pomanjkljivost je predvsem ta, da se odpoveste obrestim, pa tudi pred krajo niste popolnoma varni.

Skladi denarnega trga

Skladi denarnega trga nalagajo v kratkoročne dolžniške vrednostne papirje. Njihova donosnost bo podobna kratkoročnim vezanim bančnim depozitom, z razliko, da imate dostop do sredstev. Izplačilo ni garantirano, vendar je ponavadi cilj denarnega sklada, da njegova vrednost ne upade pod začetno (angleško »break the buck«).

Nekateri tovrstni skladi, ki se tržijo pri nas, so med finančno krizo utrpeli precejšnje izgube, tudi čez 20%. Pojma nimam, kako so upravljavci to razložili svojim vlagateljem.

Obvezniški skladi in obveznice

Kot smo že pisali, so obvezniški skladi dobra alternativa bančnim depozitom. So le minimalno bolj tvegani, v zameno pa vam nudijo dostop do sredstev v roku nekaj dni in primerljive ali celo višje donose od vezanih vlog. Oboji pa so primerni za vlagatelje, katerim je najbolj pomembna varnost in šele potem donosi. Ravno tako se je smiselno odločiti za obveznice ali depozite, če varčujete na kratek rok (5 let in manj), saj se izognete možnosti neprijetnih presenečenj.

Vrednost obvezniškega sklada seveda lahko tudi pade. Razlogi za to so lahko različni. Najpogostejši je rast obrestnih mer, kar povzroči padec cen obveznic. Če sklad vlaga v obveznice v različnih valutah, je lahko izpostavljen valutnemu tveganju. Lahko se zgodi tudi, da izdajatelj obveznice ne bo mogel poplačati svojih obveznosti (tako kot npr. Lehman Brothers). Naložbe s fiksnimi obrestmi (depoziti in obveznice) so slaba stava tudi v obdobjih inflacije.

Vsi ti dejavniki pa učinkujejo tudi nasprotno – lahko prinesejo višji donos. Kako tvegan je posamezen sklad, lahko dokaj dobro ocenite na podlagi grafa gibanja VEP skozi večletno obdobje. Če je točka zelo nihala, gre verjetno za bolj tvegan sklad. Vsekakor pa je prospekt sklada obvezno branje, preden se odločite za naložbo.

Naložba neposredno v obveznice je primerna za tiste z nekoliko višjimi zneski in nekaj več znanja o finančnih trgih.

Obveznice ali depoziti z inflacijsko klavzulo

So navadne obveznice oz. depoziti, vendar je njihov donos vezan na rast cen življenjskih potrebščin. Glede na to, da v zadnjih letih praktično nismo imeli inflacije, takšni produkti več niso posebno aktualni. Kar pa ne pomeni, da jih ni dobro poznati – morda nam še kdaj pridejo prav.

Pokojninski skladi – drugi steber

Dodatno pokojninsko zavarovanje je dodatek k obveznemu pokojninskemu zavarovanju. Premije se plačujejo obročno, zavarovanec pa ima pravico do minimalnega zajamčenega izplačila. Tovrstno varčevanje je priljubljeno pri delodajalcih, ki imajo iz tega naslova davčno olajšavo.

Eden izmed glavnih problemov drugega stebra je zajamčen donos. Minimalni donos, ki ga sredstva morajo dosegati, se morda sicer zdi marsikomu dobra ideja. A v praksi to vodi do zelo varnih, pretežno obvezniških portfeljev z donosnostjo, ki ni bistveno višja od zajamčene. Za mlajše osebe, ki imajo do pokojnine še vrsto desetletij, se marsikdaj bolj splača izbrati delniške sklade, saj je tveganje na dolgi rok bistveno nižje, majhne razlike v povprečnih donosih pa imajo bistvene učinke.

Če 40 let vsak mesec privarčujemo 50 EUR, bomo pri 4-odstotnem letnem donosu privarčevali skupaj 58.243 EUR, pri 7-odstotnem letnem donosu pa 124.276 EUR. Cena zajamčenega donosa je po tem scenariju enaka ceni manjšega stanovanja. Pri tem moramo upoštevati, da so dolgoročno delnice precej manj tvegane kot kratkoročno. To pomeni, da je možnost, da bodo manj donosne od obveznic, precej majhna. Osebno menim, da dosti premajhna, da bi kot pripravnik želel za pokojnino varčevati v obveznicah.

Če vam premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja že plačuje delodajalec, lahko osebno varčevanje za pokojnino uravnovesite z bolj tveganimi naložbami. Še posebej, če ste komaj na začetku ali v prvi polovici svoje karierne poti. Če imate do pokojnine še nekaj let, potem je varčevanje v pokojninskih skladih (ki je enakovredno varčevanju v obvezniških skladih) lahko modra izbira. V teh nekaj letih si namreč ne želite izgubiti večjega dela privarčevanega zneska.

Mešani skladi

Mešani skladi imajo v portfelju del delnic in del obveznic in drugih varnih naložb. Ponavadi ima upravljavec nekaj manevrskega prostora, da lahko razmerje med enimi in drugimi tudi spremeni glede na razmere na trgu.

Gre za srednje tvegano naložbo s srednje visokimi pričakovanimi donosi. V dobrih časih lahko prinese zelo spodobne donose, v slabih časih pa padci ne bodo prehudi. Psihološki učinek takšne naložbe je lahko zelo ugoden za tiste, ki radi rečete: »lahko bi bilo slabše«, ne pa toliko za tiste, ki jim je ljubša fraza »lahko bi bilo bolje«.

Mešani skladi so primerni za tiste, ki ste radi v zlati sredini. Je tudi ugodna izbira za vse, ki ste v življenju že nekaj ustvarili in tega ne želite izgubiti, po drugi strani pa boste delali in služili vsaj še naslednjih 5-10 let.

Globalni delniški skladi in delnice

Primerni so za investitorje, ki varčujejo dolgoročno. To pomeni vsaj pet let, najraje pa osem let in več. Le na daljša obdobja se učinek višjih donosov, ki jih prinašajo delnice, pretvori v konkretne zaslužke. Vendar pa morate biti psihično pripravljeni na najhujše, to je izgubo velike večine vloženega zneska. Tudi to se namreč dogaja in če tega ne bi bili sposobni prenesti, svoj denar raje naložite v bolj varne naložbe.

Precej ljudi delniške sklade uporablja za kratkoročne špekulacije. V obdobjih padcev na trgih izstopajo iz bolj tveganih naložb in iščejo varnost, ko trgi rastejo, pa se vračajo. Takšen pristop je dolgoročno lahko zelo neugoden. Vstopne in izstopne provizije, ki jih plačate pri prehodih, lahko odnesejo lep delež donosa. Pri prehodih med krovnimi skladi boste plačali tudi precej davka na dobiček, izgube pa vam ne bo povrnil nihče. Obenem boste na ta način zelo verjetno zamudili več rasti kot pa padcev. Skoraj zagotovo je, da boste s pogostim prehajanjem med različnimi oblikami skladov dolgoročno imeli precej nižji donos kot če bi sedeli pri miru in čakali.

Za tiste, ki vseeno želijo špekulirati, je naložba neposredno v delnice boljša izbira. Provizije so namreč precej nižje in pri pogostem prekladanju lahko ima to močan vpliv. Aktivno trgovanje na borzi zahteva precej vloženega časa in truda, obenem pa prinaša s seboj mnoge pasti. Zato je priporočljivo prej prebrati vsaj nekaj knjig o investiranju.

Globalni delniški skladi razvijajočih se trgov (emerging markets)

Trgi v razvoju so na splošno bolj tvegani od razvitih trgov, kar pomeni višje donose v dobrih časih in višje izgube v slabih časih. Seveda obstajajo tudi izjeme. A na splošno so principi isti kot pri globalnih delniških skladih. Naložba je primerna za tistega, ki varčuje dolgoročno in je pripravljen prevzeti tveganje. Za špekulante z naložbenim horizontom od nekaj dni do nekaj let skladi niso primerna izbira.

Specializirani regijski ali panožni delniški skladi

Skladi, ki vlagajo samo v točno določeno panogo ali regijo, so primerni za tiste, ki točno vedo, zakaj si želijo vlagati v neko ozko področje. Sem sodi poglobljeno poznavanje panoge oziroma regije ter dobro poznavanje pasti investiranja na borzi (kar je ponavadi plod večletnih izkušenj). Pregled promocijskih materialov sklada ali poznavanje pretekle donosnosti preprosto ni dovolj! Takšna naložba je primerna za bolj izkušene investitorje.

Skladi skladov

Skladi skladov koncept razprištve popeljejo še naprej in svoja sredstva razpršijo na več skladov. Sredstva so tako razpršena dvakrat – prvič znotraj sklada skladov in drugič znotraj posameznih skladov, ki so sestavni deli portfelja. Seveda to pomeni tudi dodatne administrativne stroške in dvojne provizije – prvič upravljavcu sklada skladov in drugič upravljavcem posameznih skladov. Vsekakor pa je res, da bo sklad skladov zaradi svoje velikosti pri svojih naložbah večkrat deležen popustov, zaradi česar skupni stroški ne bodo tako visoki.

Temeljna funkcija upravljavca sklada skladov je izbira najuspešnejših upravljavcev skladov in razporeditev portfelja med njimi. Pri naložbah v sklade prepustite drugim odločitev o tem, katere posamezne naložbe izbrati. Pri naložbah v sklade skladov prepustite drugim odločitev o tem, katere sklade izbrati.

Krovni skladi, ki so se pri nas pojavili v zadnjem času, vam omogočajo prehod med skladi istega upravljavca brez davčnih posledic. Če želite zamenjati upravljavca, se bo to z davčnega vidika štelo kot prodaja in ponoven nakup. V skladu skladov se upravljavci vaših sredstev menjujejo, vendar ne po vaši volji.

Mnenja o tem, ali se investiranje v sklade skladov splača ali ne, so deljena. Najbolj smiselno je v sklad skladov vsekakor vložiti takrat, kadar bi radi vlagali v več skladov, vendar se ne želite ukvarjati z izbiro najboljših upravljavcev. Vseeno pa boste morali izbrati upravljavca sklada skladov.

Hedge skladi

So bolj popularni v tujini kot pri nas. Gre za zelo raznovrstno skupino različnih nereguliranih skladov, ki lahko naložbeno politiko oblikujejo povsem po svoji volji. Primerni so za tiste z večjimi zneski, ki se dobro spoznajo na svet financ. Propadi hedge skladov so namreč dokaj pogosti in izbira upravljavca je še bolj pomembna kot pri vzajemnih skladih.

Precej hedge skladov cilja na absolutni donos, zaradi česar lahko zmanjšujejo tveganje v dobro razpršenih portfeljih. Za manjše investitorje je primeren način predvsem vlaganje v sklade hedge skladov.

ETF-i

ETF-i so vzajemni skladi, ki jih ne upravlja nihče. To ne pomeni, da so brez upravljavca, temveč zgolj, da se upravljavec ne ukvarja z izbiro naložb, temveč slepo naloži v skladu z vnaprej določenim indeksom. Kot takšni so alternativa vzajemnim skladom, kupite pa jih lahko kot delnico na borzi.

Več o dilemi med vzajemnimi skladi in ETF-i si preberite tukaj.

Naložbena zavarovanja (fondpolice)

Mnogi naložbena zavarovanja izenačujejo z varčevanjem, čeprav gre v resnici za kombinacijo različnih finančnih produktov. Del vaše premije je namreč namenjen klasičnemu življenjskemu in/ali nezgodnemu zavarovanju, drug del pa se ponavadi steka v sklade po vaši izbiri.

Naložbeno zavarovanje sklepate za dolgoročno obdobje, predhodni izstop pa je ponavadi povezan z dodatnimi stroški. Za mnoge ljudi je to edini način, da se prepričajo v disciplinirano, dolgoročno varčevanje. Če se bojite, da boste popustili trenutnim nakupnim impulzom in se lotili svojega varčevalnega računa, je takšna oblika varčevanja lahko ugodna izbira.

Sicer pa so fondpolice primerne za tiste, ki bi radi dolgoročno varčevali, obenem pa tudi potrebujete zavarovanje. Potrebujete pa ga v primeru, da bi vi ali vaši bližnji v primeru vaše nezgode ostali brez potrebnih sredstev za preživetje ali želen življenjski standard. Če nimate družine ali če že imate privarčevana zadostna sredstva, potem vam ni potrebno sklepati zavarovanja, temveč raje vložite neposredno v sklade. Tudi če potrebujete zavarovanje, se vam splača razmisliti o ločenem zavarovanju in varčevanju, saj si na ta način lahko marsikdaj znižate stroške in si zagotovite večji nadzor nad sredstvi.

Strukturirani produkti

Sem sodijo razni garantirani certifikati in podobni izdelki. Gre za kombinacijo bolj znanih finančnih produktov kot so delnice, obveznice ali indeksi, z izvedenimi finančnimi instrumenti, zapakirano v en sam produkt. Pomembno je vedeti, da razne garancije vedno in brez izjeme plačate z nižjim potencialnim donosom. Lahko naprimer vaša »udeležba na dobičku« znaša manj kot 100%, ali pa je dobiček omejen navzgor.

Ponavadi jih garantira izdajatelj, zato bi v primeru njegovega stečaja lahko ostali praznih rok.

Tovrstni produkti so primerni za tiste, ki so prebrali prospekt in ga razumeli. Ravno tako jih je potrebno jemati kot del razpršenega portfelja, saj v primeru stečaja izdajatelja nosijo visoko tveganje. V preteklih letih smo videli, da tudi propadi bank niso tako nemogoči kot se nam je morda kdaj zdelo.

Zlato in ostale plemenite kovine

Čeprav ga nekateri promovirajo kot najvarnejšo naložbo, je dejstvo, da tudi cena zlata močno niha. Zlato je primerno kot špekulativna naložba ali dodatek k uravnoteženemu portfelju za vlagatelje z nekaj več znanja. Vložek je lahko neposreden (zlati cekini v vašem sefu) ali posreden (nakup ETF-a). Delež zlata naj bo visok, če verjamete v nevzdržnost svetovne finančne ureditve in neizbežen propad fiat denarja, a ne zapišite se takšnemu scenariju zgolj na osnovi filma Zeitgeist!

O zlatu pišemo tudi v članku Ali cena zlata lahko eksplodira. Podobno kot za zlato pa velja tudi za ostale plemenite kovine.

»Forex« in ostale Ponzi sheme z 10% mesečnimi donosi

Preden vas premami kakšen oglas, ki obljublja neverjetne mesečne donose, si preberite članek v Provlagatelju decembra 2008 z naslovom Kako ločiti forex od forexa (sedaj na voljo tudi na blogu na tej povezavi). Enormni donosi so najzanesljivejši znak, da ne gre za obliko varčevanja, temveč za navadno goljufijo, ki vas lahko drago stane. Kaj je enormno? Čez palec lahko rečemo, da je obljubljen povprečni donos nad 2% mesečno ali 25% letno odločno preveč, da bi lahko šlo za pravo stvar. Dober indic poštenosti je tudi pridobljeno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki ga prodajalci takšnih produktov vsekakor nimajo (imajo pa zelo kreativne razlage, zakaj ga nimajo). Ukvarjanje s tovrstnimi naložbami je primerno za kriminaliste, ostali pa prste stran.

Loterija in športne stave

Igre na srečo se sicer ponavadi ne uvrščajo med oblike varčevanja, vendar pa mnogi z njimi želijo doseči enak cilj, to je izboljšanje svojega premoženjskega stanja. Pogost argument pri tem je, da so tudi delnice loterija in da je vseeno, če se vaši euri vrtijo v bobnu ali na borzi. Sicer je deloma res, da je gibanje tečajev delnic nepredvidljivo, vendar ima ta argument pomembno pomanjkljivost. Ne pove vam nič o verjetnosti, s katero boste dosegli svoj cilj. Vsota vseh izplačil na lotu (in pri ostalih igrah na srečo) je enaka vsoti vseh vplačil, zmanjšani za stroške organizacije igre in marketinga, davke in dobiček organizatorja. Dolgoročno bo vsota vseh izplačil bistveno manjša od vsote vseh vplačil. Kolektivno so igralci lota iz kola v kolo revnejši, bogastvo pa se pri tem pretaka od velike večine k le nekaj srečnežem. Z nakupom delnice pa na drugi strani kupite svoj delež v podjetju, ki ustvarja denarni tok. Dolgoročno so investitorji na borzi kolektivno bogatejši, razen v izjemnih primerih (tem pravimo tveganje).

Redno igranje iger na srečo skozi daljše časovno obdobje z veliko verjetnostjo vodi v izgubo. Primerno je za tiste, ki se na to dejstvo požvižgajo in ki jim psihološki učinek srečke, ki bo morda zadela, pomeni več kot denar, ki so ga zanjo plačali.

Še opozorilo za konec

Pred vsako naložbo opravite domačo nalogo. Vprašajte se, ali resnično in popolnoma razumete, v kaj se spuščate. To ne pomeni, da veste, kako se bodo gibale obrestne mere ali delniški trgi. Pomeni pa, da ste preučili lastnosti naložbe in dodobra razmislili, kaj bi različni možni scenariji pomenili za vas. Pomeni, da ste dobro prebrali prospekt oziroma splošne pogoje in razčistili vse morebitne nejasnosti.

Na podlagi današnjega članka ste lahko ugotovili, katere oblike naložb so primerne za vas in katere ne. Ker ni pametno imeti vseh jajc v eni košari, morate sedaj iz njih sestaviti primeren portfelj. Kako to narediti bomo pogledali naslednjič. Lahko pa nam vprašanja postavite tudi v naložbeni kavarni ta četrtek, 25.3.2010, ob 14. uri.

Preberite tudi: Katera oblika varčevanja je prava zame (1.del)