Kdor si ne more privoščiti poštenega finančnega svetovalca in si vseeno upa zapustiti domačnost bančnih depozitov, je večkrat prepuščen na milost in nemilost finančni džungli. Čakajo ga skladi vseh barv in oblik, zavarovanja vseh velikosti, bojni kriki strokovnjakov in nerazumljivo zapleteni finančni produkti z lepo smehljajočimi se plakati. Komu zaupati? Kam dati, da bo kaj vzeti?
Pričujoči članek (in njegovo nadaljevanje) predstavlja kompas in zemljevid po svetu naložb. Pogledali bomo kaj vse je tam zunaj in za koga in kdaj je primerno. Temeljno vprašanje je, kako sestaviti naložbeno strategijo, ki se kar najbolje prilega posamezniku. O takšnih in drugačnih dilemah, s katerimi se sooča vsak vlagatelj, bomo govorili tudi v naložbeni kavarni v četrtek, 25.3.2010, ob 14. uri.
Začnimo na začetku. Kar bom povedal, resda čivkajo že vsi vrabci na bančnih strehah, a kljub temu je pomembno. Vsak nadobuden varčevalec se mora najprej odločiti, kakšen donos pričakuje in koliko je pripravljen tvegati. Pričakovani povprečni letni donos naj bo med 0 in 8 odstotki na leto brez inflacije, torej nominalno nekje med 2 in 10 odstotki. Če pričakujete več, potem s previsoko verjetnostjo jezdite finančnim razočaranjem naproti. Tveganje pa pomeni, koliko vaš dejanski donos lahko odstopa od pričakovanega, v pozitivnem ali negativnem smislu. Seveda ne morete imeti pozitivnega tveganja brez negativnega, saj v tem primeru ne bi nič tvegali.
Ravno pri tveganju imate največ možnosti izbire. Lahko se odločite za skoraj popolnoma netvegano naložbo v bančni depozit ali državne obveznice (skoraj netvegano, kajti teoretično lahko tudi država propade ali utrpi hiperinflacijo in potem si boste s svojimi življenjskimi prihranki lahko kupili le še žvečilni gumi). Na drugi strani lahko poskusite v trenutku podvojiti svoj denar, kjer pa vas čaka tudi približno 50-% možnost izgube celotnega zneska. Izberete lahko poljubno tvegano naložbo, a vedno bo možnost višjega dobička povezana z možnostjo višje izgube in to v približno enakem razmerju. Če ciljate na +200%, bo verjetnost popolnega poloma znašala približno 66%. Tudi če ste dobili Nobelovo nagrado za ekonomijo, se temu preprostemu dejstvu ne boste mogli izogniti. Vaša izbira tveganja bo odvisna od tega, kako dobro prenašate kratkoročne vzpone in padce in kakšne bodo posledice, če izgubite večino zneska.
Naslednja stvar, ki jo je potrebno doreči, je predvideno obdobje varčevanja. Boste denar potrebovali naslednji mesec, čez eno leto, čez petdeset let ali morda nikoli? Daljši kot je rok, večja je verjetnost, da bo vaš dosežen donos pri višje tveganih naložbah enak pričakovanemu. Če vložite v delnice, lahko v naslednjem letu doživite karkoli, od ponovitve finančne krize do nove internetne manije. Kaj se bo zgodilo, ne ve nihče. Toda v naslednjih 50-ih letih boste doživeli nekaj vrtoglavih vzponov in nekaj strmih padcev, ki se bodo medsebojno izničili in vaš povprečni letni realni donos bo zelo verjetno srednje velika enomestna številka. Če je vaš naložbeni horizont 20 let, potem je povsem nesmiselno spreminjati naložbeno strategijo, če po pol leta ni dosegla najboljših možnih rezultatov.
Sedaj morate vedeti edino še to, kakšen dostop želite imeti do svojih sredstev. Boste si morda naslednje leto kupovali avto in želite, da vam je denar vedno na voljo? Ali pa želite, da so vaši prihranki zaklenjeni na varnem, tudi če boste v trenutkih slabosti na kolenih prosili, naj vam jih izročijo, ker ste videli prečudovit plašč za 10 tisočakov, ki ga preprosto morate imeti? Verjetno se dovolj dobro poznate, da veste, kaj bi za vas bilo najbolje.
To je vse. Oboroženi s temi osnovnimi odločitvami, ki sestavljajo vaš »naložbeni profil«, se lahko podate v lov za idealnim portfeljem. Najprej izberite vrsto naložbe (depozit, obvezniški sklad, delnice, naložbeno zavarovanje…), šele potem začnite iskati konkretne finančne produkte in najboljše upravljavce.
V 2. delu članka bomo preleteli najbolj razširjene oblike naložb in njihove ključne lastnosti. Če ste resno razmislili o vaših osebnih preferencah, potem izbira ne bo nič bolj težavna od izbire jogurta v supermarketu.
Preberite tudi: Katera oblika varčevanja je prava zame (2.del)