Torej, januarska korekcija se je v februarju stopila in delniški trgi so ponovno v plusu. Tako je »reli«, ki se je začel marca lani, v tehničnem smislu, še vedno tukaj. Na teh nivojih in v tem času pa se investitorji ozirajo po pozitivnih novicah iz gospodarstva. Za nadaljevanje poti navzgor so te namreč potrebne. Verjamemo, da lahko pridejo s strani objav četrtletnih rezultatov, ki se bodo začele v aprilu. Nivoji primerjave iz prejšnjega leta bodo namreč zelo nizki. Kar zadeva makroekonomske novice, imamo zdaj več področij, ki jih moramo spremljati, torej najmanj ZDA, EU in Kitajsko. Kriza je namreč prizadela vse, ne glede na to, da se je začela v ZDA. Razlike pa nastajajo po krizi v smislu, kdo bo lažje in hitreje okreval, koga pa še čakajo presenečenja. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je namreč nastala razlika kar desetih odstotnih točk, ko primerjamo donos ameriških delnic v indeksu S&P 500, ki je v evrih prinesel 6 %, in izgubo evropskih delnic, zajetih v Euro Stoxx 50, ki znaša -4 %. Od tega je 5 odstotnih točk prinesla rast dolarja proti evru.

Negativne iz ameriške ekonomije so lahko mesečne objave o gibanju števila zaposlenih, ki še vedno ne kažejo pozitivnega preobrata. To in razdolževanje potrošnikov pa sta dva omejevalna faktorja na poti v resnično okrevanje, ki bo trajalo tudi po tem, ko bo splahnel učinek povečane državne porabe. Namenoma govorimo o zmanjšanju učinka, ne pa o ukinitvi državne stimulacije. Če je lani ameriški proračunski primanjkljaj znašal 10% BDP, letos pa bo 9 %, to ne pomeni, da bo učinek stimulacije pozitiven, ampak bo negativen za en odstotek BDP. Nadalje, že vrabci čivkajo, da se bo letos spomladi v ZDA začel drugi val neplačevanja hipotek in s tem posledično odpisov na bilancah bank. Ampak to ne bi smelo biti presenečenje, gre bolj zato, da bo potem jasen dejanski učinek tega.

Naše pozicije še naprej ostajajo zmerno konservativne, spremenili pa smo oceno zlata s pozitivne na nevtralno. Zlato je v zadnjih letih, še posebej pa v zadnjem letu, precej zraslo, ob tem pa se zavedamo, da mu najbolj ustrezajo ekstremni scenariji. Torej finančna kriza (z nesposobnostjo odplačevanja dolgov) ali pa inflacija. Kar zadeva finančno krizo, je najhuje za nami, še vedno pa se nahajamo na robu deflacije, inflacije pa, dokler traja razdolževanje, ne moremo pričakovati. Po drugi strani (tehnični analizi) je trend rasti cene zlata še vedno nedotaknjen, zato nima smisla prehitro izstopati z vlaka. Več o zlatu je objavljeno tudi v prispevku Ali cena zlata lahko eksplodira?

Prispevek bo objavljen v marčevski številki Provlagatelja.