Zlato je že od nekdaj simbol bogastva, moči in slave. Tudi v moderni dobi lahko v človeku zbudi čustva ljubezni, občudovanja in ponosa, medtem ko je v zgodovini ta žlahtna kovina pogosto tudi prebudila najtemnejše demone človeške psihe. Neredko pa zlato tudi buri duhove na naložbenih komisijah Probanke upravljanje.
Danes bom na kratko predstavil ponudbo in povpraševanje po zlatu ter poskušal ugotoviti, kakšni so obeti. Predvsem pa se bom potrudil odgovoriti na vprašanje, ali se cena zlata razvija oziroma bi se lahko razvila v mehurček, podoben denimo internetni maniji ob koncu prejšnjega tisoščletja.
Cena zlata se nahaja v večletnem pozitivnem trendu, ki se je, merjeno v evrih, začel leta 2005. Takrat je unča zlata veljala nekaj več kot 300 EUR, medtem ko boste danes zanjo odšteli že več kot 800 EUR.
Vir: Bloomberg (klikni na sliko za povečavo)
Kot šolan ekonomist bi na podlagi teorije pričakoval, da višja cena vpliva na manjše povpraševanje po zlatu za izdelavo nakita ter da pada tudi industrijska poraba zlata, predvsem v času recesije. Na drugi strani obstaja dober motiv za rudarska podjetja, da povečajo proizvodnjo zlata, saj ga lahko prodajo po visokih cenah. Kakršen koli je že razlog za porast cene, bi ta morala težiti k novemu ravnovesju, kjer bosta povpraševanje in ponudba usklajena.
Pa poglejmo, če to zares drži. Podatke o ponudbi in povpraševanju najdemo na spletni strani World Gold Council. Za potrebe prikaza so podatki nekoliko strnjeni.
Vir: World Gold Council (klikni na sliko za povečavo)
Večina zlata se porabi za nakit, precej manj pa tudi v industrijske namene in v zobozdravstvu. Tretja in vedno bolj obsežna kategorija so investicije. Podatki na grafu zajemajo merljive investicije (prodajo zlatih palic, nakupe zlatih ETF-ov in podobno) in implicitne investicije, ki so izračunane zgolj kot razlika med ostalim povpraševanjem in ponudbo. Vidimo, da povpraševanje po nakitu in industrijski porabi zlata dejansko upada, kar bi v skladu s teorijo tudi pričakovali. Na drugi strani pa, morda nekoliko presenetljivo, povpraševanje po zlatu za investicijske namene močno narašča.
Vir: World Gold Council (klikni na sliko za povečavo)
Na ponudbeni strani se nahaja proizvodnja rudnikov zlata, zlato iz sekundarnih virov (reciklirano zlato) in prodaje centralnih bank in ostalih uradnih institucij. Proizvodnja rudnikov narašča, vendar počasi. Povečevanje rudarskih zmogljivosti zahteva svoj čas – potrebno je locirati nahajališča, izgraditi infrastrukturo, zaposliti rudarje in podobno. Proizvodnja se lahko v najboljšem primeru prilagodi z nekajletnim zamikom glede na porast cene. Precej hitreje lahko reagira ponudba iz sekundarnih virov, kar se tudi dogaja. Toda prodaje s strani centralnih bank upadajo. Namesto da bi vrli centralni bančniki zaradi visokih cen prodajali še več zlata, očitno čakajo na še višje cene in marsikje celo povečujejo svoje zaloge.
Kaj se torej dogaja? Ceno zlata zelo očitno poganja neto investicijsko povpraševanje, ki se pri višjih cenah samo še krepi. Ali temeljni ekonomski zakoni, ki jih učijo na fakultetah, več ne držijo?
Anatomija borznega mehurčka
Ekonomska teorija zanemarja pomembno dejstvo. Porast cene ima včasih močan psihološki učinek, ki pritegne dodatne kupce, katerih sicer ne bi bilo blizu. Že iz naše nedavne zgodovine poznamo več takšnih primerov. Še nekaj let nazaj so naložbeni portfelji Slovencev vsebovali enormne deleže balkanskih delnic. Ne predstavljam si, da bi narod tako navalil na borze naše bivše države, če se tam ne bi dogajale neverjetne rasti tečajev. Ravno tako si je marsikdo v tem času omislil še drugo stanovanje. Ne zato, ker bi ga potreboval, temveč ker »cene nepremičnin nikoli ne padejo«. Včasih se na ta način vzpostavi začaran krog: višja cena poveča povpraševanje bolj kot se utegne povečati ponudba. To za seboj potegne še dodatno zvišanje cene, kar ponovno okrepi samozavest kupcev. Tržna cena ne teži več k ravnovesju, temveč se od njega pospešeno oddaljuje. Če tega procesa nič ne prekine, je rezultat eksponentna rast tečajev. A ker je vsega lepega enkrat konec, slej ko prej nastopi trenutek resnice in tečaji se sesujejo še hitreje kot so rasli.
Eden najbolj znanih primerov iz zgodovine je nizozemska tulipomanija iz 17. stoletja. Navadne čebulice tulipanov so dosegle cene, ki so za večkrat presegale letne dohodke takratnih delavcev in obrtnikov. Ljudje so prodajali hiše, da bi se lahko udeležili tega norega vrtiljaka. Če gre verjeti legendi, je lepega dne nek neuki mornar v eno izmed zlata vrednih čebulic preprosto ugriznil, šokiranim pogledom pa odvrnil: »Kaj pa vam je? Saj je samo čebulica!« In posledično so se cene hitro vrnile nazaj tja, od koder so prišle. Vsaka kolektivna iluzija se slej kot prej razblini in na njenem mestu ostane hladna, trdna realnost.
Teorija večjega norca
Razmislimo o naložbi v zlato. Kovina ne izplačuje ne dividend in ne prinaša obresti. Povzroča celo stroške hranjenja. V obliki nakita in v industriji ima neko uporabno vrednost, ki odtehta njeno nakupno ceno. Če pa zlato kupujemo z namenom investiranja, za nas te vrednosti nima. Kupimo ga samo iz enega razloga, da ga bomo nekoč dražje prodali. Pričakujemo porast cene, ta pa je na trenutnem trgu možen samo, če se ohrani visoko neto investicijsko povpraševanje. Zlato kupujemo, da ga bomo prodali drugemu investitorju, ki bo zanj pripravljen plačati več. Ponavadi temu rečemo »teorija večjega norca« - ni važno, koliko plačaš za neko naložbo, samo da najdeš idiota, ki je pripravljen plačati še več.
Na podlagi povedanega ocenjujem, da je seme zlatega mehurčka posejano. Rast cene privablja nove investitorje, ki dodatno potiskajo tečaj navzgor. Višji tečaji spet pritegnejo svež denar, obenem pa tečaj postane še bolj odvisen prav od naložbenega povpraševanja. Ključen element, ki ga v tej veseli igri zaenkrat še pogrešam, je prepričljiva zgodba, ki bi uspešno stimulirala pohlep malih investitorjev. Prodajalcev takšnih zgodb že danes ne manjka, s kratkim guglanjem jih lahko najdemo kar nekaj. Če bo katera izmed njih dobila potreben zagon in veljavo v javnosti, potem cena zlata vsekakor lahko eksplodira v neslutene višave.
A previdno...
Vsako seme seveda ne vzklije. Le iz redkih zrastejo prave špekulativne manije, ki se zapišejo v zgodovino. Po drugi strani obilo tovrstnih semen ostane za vedno zakopanih v hladni zemlji, saj njihov čas preprosto nikoli ne napoči. Investiranje v takšne zgodbe je vedno izjemno tvegano. Že danes bi upad investicijskega povpraševanja, ki se lahko zgodi iz katerega koli nepredvidenega razloga, verjetno pomenil kolaps tečaja. Zavedati se moramo, da zlato že danes ne predstavlja najvišje možne varnosti, kot vas bo marsikdo poskusil prepričati, temveč lahko njegova cena hitro upade za polovico ali celo še več. In višje kot bo cena zrasla, bolj strm bo v končni fazi njen upad. Svojo hišo zato še raje nekaj časa obdržite.
Preberite tudi: Zlato podira rekorde
Opomba: prispevek predstavlja zgolj avtorjevo osebno mnenje o zlatu in nikakor ne pomeni naložbenega priporočila za nakup ali prodajo zlata. Avtor ni lastnik zlata, neposredno ali posredno, in v svojem portfelju nima delnic podjetij, ki se ukvarjajo z zlatom. Skladi Probanke upravljanje imajo v svojih portfeljih več naložb, ki so odvisne od gibanja cen plemenitih kovin.