Glede na silovitost porasta delniških trgov v lanskem letu se nam zdi verjetno, da lahko leto 2010 prinese tudi kakšno bolj izrazito korekcijo delniških tečajev, čeprav ne pričakujemo ponovitve leta 2008. Ne glede na smer gibanja indeksov v letu 2010 pričakujemo sektorsko rotacijo v tradicionalno defenzivne sektorje in umikanje institucionalnih investitorjev iz tveganih delniških naložb, ki so bile velike zmagovalke 2009 (materiali in surovine, razvijajoči trgi, finančni sektor, ciklični industrijski sektorji, diskrecijska potrošnja). Največji kratkoročni tveganji za delniški trg vidimo v rasti ameriškega dolarja in ukrepih kitajskih denarnih in političnih oblasti, ki v zadnjih tednih opazno zaostrujejo do sedaj ultra ekspanzivno politiko kreditiranja.

Glavnino naših pričakovanj lahko strnemo v naslednje točke:

• Velika svetovna recesija, ki se je končala sredi poletja ni bila običajna ciklična recesija, kjer bi bila glavnina padca posledica naravnega cikla odprodaje zalog, ampak je šlo za “bilančno recesijo” podobno japonski izkušnji iz 90 let, kjer je osnovno vodilo podjetij minimizacija izgub in ne maksimizacija dobičkov.

• Svetovne centralne banke in vlade so se uspele izogniti popolnemu zlomu finančnega in gospodarskega sistema, vendar se bomo morali še dolgo soočati s posledicami največjega kreditnega balona v zgodovini. Deflacijski proces razdolževanja se nadaljuje, na srednji rok bo v razvitem svetu bistveno bolj problematično šibko zasebno povpraševanje po posojilih kot pa npr. (ne)pripravljenost bank za kreditiranje.

• V prvi polovici 2010 se lahko nadejamo ugodnih makroekonomskih podatkov, rast in dobički bi marsikje celo lahko presegli zmerno optimistična pričakovanja analitikov in ekonomistov ter sprožili lažni signal o zdravju in odpornosti svetovnega gospodarstva.

• V drugi polovici 2010 bo nadaljevanje rasti odvisno od izhodnih strategij centralnih bank in vlad. Sedanji vladni fiskalni ukrepi se bodo v Q3 začeli iztekati, politiki pa postajajo vse bolj zaskrbljeni zaradi prevelikih proračunskih primanjkljajev in sanjajo o uravnoteženih proračunih. Če ne pride do pričakovane “vzdržne organske” rasti v zasebnem sektorju, bodo programi fiskalne konsolidacije po koncu naravnega cikla obnov zalog podjetij in morebitnem preuranjenem dvigu temeljnih obrestnih mer v 2011 povzročili nevarnost zdrsa v ponovno recesijo.

• Kitajska je postala simbol upanja za globalno ekonomijo. Zaradi neverjetnega kreditnega in investicijskega buma je imela Kitajska v preteklem letu brez dvoma odločilni vpliv na divjo rast cen surovin in na globalni industrijski sektor. Naša osrednja hipoteza je, da bodo delniški trgi pod hudim pritiskom, če se bo na Kitajskem zgodilo karkoli nepričakovanega.

• V nasprotju z večino drugih udeležencev v 2010 kljub relativno ugodnim napovedim za rast realnega BDP-ja (ZDA 2-2.5%, EU 1-1.5%) ne pričakujemo dviga ciljnih obrestnih mer, razen če ne bi v prvem četrtletju 2010 prišlo do korenitega preobrata na trgu delovne sile.

• V porecesijskem okrevanju je običajno,da se vsak odstotek rasti nominalnega BDP-ja odraža v 2.5% rasti dobičkov. Za ZDA večina ekonomistov 2010 napoveduje 4% rast nominalnega BDP-ja, njihovi kolegi, finančni strategi pa celo 36% rast dobičkov?! Če se bi obdržalo »normalno razmerje«, bi pričakovali, da bo takšna rast povečala operativne dobičke za okoli 10-15%, ali 62-64 USD za 2010, oziroma 13 USD manj od konsenza (pre)optimističnih strategov, ki za indeks S&P 500 napovedujejo 76 USD operativnega dobička.

• Ameriški dolar ima v našem makro scenariju veliko možnost, da bo v letu 2010 izšel kot veliki zmagovalec v primerjavi z ostalimi valutami, tako da bi evro lahko padel tudi pod 1,30 USD.

Glede na navedena pričakovanja menimo, da se bodo v letošnjem letu najbolj izplačale naložbe v delnice visoko kvalitetnih in relativno nezadolženih globalnih podjetij (blue chipov) z visokimi dividendnimi donosi. Prednost bodo imela podjetja iz necikličnih panog kot so hrana in pijača, zdravstvo in podobno. Četudi je naš osrednji scenarij zmerno negativen, vidimo možnosti pozitivnega razvoja dogodkov, sploh v prvi polovici leta. Trend rasti je zaenkrat še nedotaknjen (glej tehnično analizo S&P 500). Makroekonomska slika je samo eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na uvrščanje naložb v portfelj, zato navedeno nikakor ne predstavlja naložbenega priporočila za nakup finančnih instrumentov.