Ali naj ostale države Evropske monetarne unije priskočijo na pomoč Grčiji? Kolaps Grčije bi lahko za seboj potegnil tudi druge države in ogrozil obstoj Unije.
Nekdanji prvi ekonomist ECB Otmar Issing opozarja, da Evropska monetarna unija temelji na dveh stebrih. Prvi steber predstavlja stabilnost evra, za kar skrbi neodvisna centralna banka z jasnim mandatom stabilnosti cen. Drugi steber pa je fiskalna trdnost, ki jo morajo zagotavljati posamezne države članice. Evropska monetana unija je edinstvena institucija v človeški zgodovini.
Ob vključitvi v evroobmočje je Grčija sprejela jasna pravila. Devalvacije nacionalne valute in inflacijska monetarna politika več ne pridejo v poštev. Njena vlada mora svojo ekonomsko politiko prilagoditi politiki ECB, ki velja za vse države članice.
Kriza, v kateri se je znašla Grčija, ni posledica zunanjega šoka, temveč rezultat slabega vodenja politike v zadnjih letih. Reševanje Grčije bi nagradilo neodgovorno obnašanje in ustvarilo moralni hazard v prihodnosti. Prenos davkoplačevalskega denarja iz držav, ki so se držale pravil, v tiste, ki se jih niso, bi lahko med državami sprožil sovražnost in spodkopal naklonjenost javnosti do evropske integracije.
Trenutna kriza je prizadela jedro Evrope in morda predstavlja zadnjo možnost, da Grčija in ostale države uredijo svoje javne finance in sprejmejo politiko stabilne valute. Vlade ne bi smele pozabiti kaj so obljubile svojim državljanom ko so se odrekli nacionalni valuti.
Vir: Europe cannot afford to rescue Greece, FT.com
Preberite tudi: Od BRIC do PIGS