Povprečen Slovenec pozna le dve obliki varčevanja. Ali denar pospravi na varno med zidovi svoje hiše, ali pa ga nese na banko. Če je nezadovoljen s svojim položajem na družbeni lestvici, včasih podleže idejam hitrega zaslužka. Takrat poskusi srečo na športih stavah, lotu in v obdobjih borznih razcvetov tudi v vzajemnih skladih, ponavadi delniških in še to samo tistih z ekstremnimi donosi v zadnjem letu. Vzajemni skladi veljajo za tvegane naložbe, primerne bolj za špekulacije kot za varčevanje. Veliko ljudi pa zelo slabo pozna različne oblike skladov, ki so na voljo. In primerne načine vlaganja vanje.

Obvezniški vzajemni skladi so v Sloveniji brez dvoma najbolj prezrta oblika varčevanja. To jasno kažejo tudi statistični podatki. Iz poročila o finančni stabilnosti, ki ga izdaja Banka Slovenije, je razvidno, da so celotna sredstva domačih investicijskih skladov ob koncu leta 2008 znašala 931 EUR na prebivalca, kar ustreza 5,1% BDP. Povprečje držav evroobmočja brez Luksemburga in Irske znaša 6.537 EUR, kar je 23,4% BDP. V strukturi naložb v investicijske sklade pri nas izrazito prevladujejo delniški s 63%, sledijo pa jim mešani s 34%. Obvezniški skladi so očitno dolgočasni in nimajo veliko prijateljev, saj jim pripadata zgolj 2% sredstev. Povsem drugačna je slika v evroobmočju, kjer največji delež zasedajo prav obvezniški skladi z 32%. Sledijo jim mešani skladi z 29% in šele na tretjem mestu so delniški z 21%.

Glede na BDP ima torej povprečen Evropejec glede na povprečnega Slovenca 73-krat več premoženja v obvezniških investicijskih skladih. Ne zato, ker bi bil zaposlen na Goldman Sachsu in dobival milijonske nagrade, temveč zgolj ker ima povsem druge varčevalne navade.

Zakaj smo Slovenci tako posebni? V zahodnoevropskih državah imajo vzajemni skladi dolgo tradicijo in uživajo zaupanje prebivalstva. Mnogi Evropejci v vzajemne sklade vlagajo že vse življenje in si tako ustvarjajo osnovo za višjo pokojnino. Pri nas pa so se različne oblike skladov začele pojavljati komaj slabih 20 let nazaj. PID-i so takrat za mnoge ljudi predstavljali prvo srečanje s skladi in marsikdo se še danes počuti prevaranega. Še deset let nazaj so tudi delniški vzajemni skladi imeli bolj eksotičen prizvok. Za njihovo večjo popularnost so poskrbeli šele izjemni donosi na Ljubljanski borzi v prvih letih novega tisočletja. Ker obvezniški skladi nikoli niso imeli svojih 15 minut na soncu, še danes delujejo več ali manj incognito, z izjemno skromnimi sredstvi. Preteklo bo še dosti Save, preden bomo tudi pri nas prepoznali ključne prednosti te oblike naložb: varnost in dostopnost sredstev.

V času finančne krize se povpraševanje po državnih in visoko kvalitetnih podjetniških obveznicah krepi, s čimer se njihova cena zvišuje. Skladi, ki svoja sredstva nalagajo v tovrstne vrednostne papirje, so zato v takšnih obdobjih zelo dobra izbira. Graf prikazuje gibanje vrednosti enote premoženja (VEP) sklada Gama, ki ga upravlja Probanka Upravljanje. Gama sicer letno izplačuje obresti, ki smo jih za potrebo tega prikaza prišteli zraven. Vidimo, da tudi v času najhujše finančne krize ni bilo omembe vrednih padcev vrednosti. Konec januarja je donos Game v zadnjem letu znašal 4,37%, v zadnjih treh letih pa 13,54%.

Za vsaj primerljivo donosnost na banki bi morali sredstva vezati za več let, s čimer bi izgubili pravico razpolaganja z njimi. Pri obvezniškem skladu pa so sredstva vedno na razpolago v roku nekaj delovnih dni.

Bančne obresti sicer uživajo tudi nekoliko bolj ugoden davčni tretma, saj znesek obresti pod 1000 EUR ni obdavčen. A če želimo varno naložbo z višjim donosom od vloge na vpogled, obenem pa bi radi imeli sredstva kadar koli na voljo, je obvezniški sklad gotovo idealna rešitev.

Če razmišljamo o naložbi v obvezniški sklad kot alternativi za depozit, moramo biti pozorni predvsem na naslednje:

• Ali naložbena politika sklada dopušča tudi naložbe v delnice? Nekateri skladi, ki se predstavljajo kot obvezniški, lahko vlagajo tudi v bolj tvegane oblike premoženja. V dobrih časih lahko takšna sestava naložb sicer prinese nekaj odstotnih točk višji donos, kar pa se v težkih časih rado maščuje.

• V katere vrste obveznic vlaga sklad? Nekateri skladi so namreč specializirani za bolj tvegana področja, naprimer višje tvegane podjetniške obveznice. Ponavadi v nazivu takšnih skladov zasledimo besedne zveze »high yield« ali "corporate".

• V katero regijo vlaga sklad? V kolikor so v portfelju tudi naložbe izven evroobmočja, je sklad lahko izpostavljen valutnemu tveganju. Če imamo ameriško obveznico in tečaj ameriškega dolarja upade, bomo utrpeli izgubo, tudi če se tečaj obveznice ne bo spremenil. Tudi vrednosti točk obvezniških skladov, ki vlagajo zgolj na razvijajoče se trge, se lahko gibljejo bolj podobno delniškim skladom.

Vse potrebne informacije najdemo v prospektu vzajemnega sklada, v poglavju »Naložbena politika«.

Več o obdavčitvi vzajemnih skladov za fizične in za pravne osebe si lahko preberete tudi na naši spletni strani. O obdavčitvi obresti se lahko pozanimate tukaj. O primerjavi med obvezniškimi skladi in depoziti pa pišemo tudi v februarski številki PROvlagatelja.

Vir podatkov: Banka Slovenije