Države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) so simbol svetovnega borznega in gospodarskega razcveta v obdobju 2003-2007. Kot posebno skupino, ki naj bi do leta 2050 predstavljala jedro svetovnega gospodarstva, so jih že v letu 2003 prepoznali v ameriški investicijski banki Goldman Sachs.
Njihove zgodbe še torej niso končane, četudi so bile zaradi finančne krize morda potisnjene nekoliko v ozadje. Novi časi pa nam prinašajo nove akronime. V obdobju visokih proračunskih primanjkljajev in naraščajočega javnega dolga vse pogosteje zasledimo omembo skupine PIGS (beseda »pigs« v angleščini pomeni prašiči). To so Portgalska, Irska, Grčija in Španija. Nekateri v to skupino uvrščajo tudi Italijo (PIIGS).
PIGS postaja sinonim za neodgovorne vlade in naglo poslabševanje fiskalnega položaja v razvitih državah evroobmočja. Preplah je sprožila Grčija, ki je v zadnjem četrtletju lanskega leta naenkrat močno povišala napovedi proračunskega primanjkljaja. Pojavile so se celo špekulacije, da domovina starih filozofov kmalu ne bo več sposobna finacirati svojih obveznosti. V takšnih situacijah se pozornost pogosto preusmeri še na druge države, kjer bi lahko izbruhnile podobne težave.
In kakšen je položaj teh držav? Poglejmo si nekaj statistike:
| |
Javni dolg v BDP
(ocena za 2009)
|
Proračunski primanjkljaj v BDP
(ocena za 2009)
|
| Portugalska |
75,20% |
6,78% |
| Irska |
63,70% |
13,13% |
| Italija |
115,20% |
5,16% |
| Grčija |
108,10% |
10,79% |
| Španija |
59,50% |
10,51% |
Vir: CIA World Factbook
Grčija izgleda najbolj ogroženo, saj ima zelo visok javni dolg in hkrati izjemen proračunski primanjkljaj. Irska in Španija še nista kritično zadolženi, a ravno tako jih pesti hud primanjkljaj. Portuglaska je med četverico navidez v najboljšem položaju, vendar so zadnje ocene proračunskega primanjkljaja precej višje kot v naši tabeli.
Na sposobnost odplačevanja obveznosti poleg višine dolga vpliva tudi njegova cena. To je obrestna mera, po kateri se lahko država zadolžuje, oziroma donos državnih obeznic. Na grafu je prikazano gibanje donosnosti 10-letnih državnih obveznic držav PIIGS in Nemčije, ki v Evropi velja za najvarnejšo trdnjavo.

Vir: Bloomberg
Višja donosnost pomeni večjo zaskrbljenost finančnih trgov nad dolgoročno stabilnostjo državnih financ. Razlika med donosnostjo med grško in nemško obveznico kaže na to, koliko bolj tvegana je Grčija po mnenju tržnih udeležencev. Pri padcih cen obveznic (nižja cena pomeni višjo donosnost) v zadnjem času prednjačita Grčija in Portugalska, predvsem zaradi močnih negativnih presenečenj, s katerimi sta nam postregli v zadnjih mesecih. Sicer je Nemčija izrazila pripravljenost pomagati najbolj tveganim državam in s tem pomirila najhujše strahove, vendar pa potencial za dolgoročne težave vseeno ostaja.
Visoka donosnost državnih obveznic ima povsem realne učinke. Vpliva namreč na znesek, ki ga mora država plačevati za obresti na novonastali dolg, ta denar pa bo slej ko prej morala pobrati v obliki davkov. Davčno breme seveda negativno vpliva na gospodarsko rast in dobičke podjetij, kar znižuje borzne tečaje.
PIGS torej verjetno ne bodo takšni ljubljenčki investitorjev kot BRIC, kljub temu pa jih bodo finančne novice ravno tako polne - pač iz drugih razlogov. A ob pogledu nanje se lahko vsaj tolažimo, da nam na sončni strani Alp le ne gre tako zelo slabo.