Moderatorka: Pozdravljeni in dobrodošli v današnji naložbeni kavarni. Današnji klepet je na temo »Prihodnost evroobmočja«, z nami pa bost mag.Tadeja Brglez, upravljalka dolžniških naložb in Aleš Šoba, CFA, višji finančni analitik. Vabimo Vas, da jima zastavite vpršanja, ki Vas zanimajo v povezavi s današnjo temo. Po 14.30 uri bo mogoče zastaviti tudi kakšna druga vprašanja, vse do 14.45, ko se bomo poslovili.

Moderatorka: Okno za rešitev dolžniške krize v evroobmočju se počasi zapira. Če evropski voditelji v naslednjih tednih ne bodo sprejeli odločnih ukrepov glede prihodnosti evra, lahko to sproži novo finančno in gospodarsko krizo, ki lahko preseže propad ameriške investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008. V nadaljevanju bomo poizkušali osvetliti trenutne dileme, s katerimi se soočajo iskalci »svetega grala« za evroobmočje.

Moderatorka: Kriza evroobmočja, ki se je pričela konec leta 2009, dosegla prvi vrhunec maja 2010, s prvim paketom pomoči Grčiji, tudi oktobra 2011 še ni rešena. Ali imata Evropska monetarna unija in evro prihodnost?  

Aleš Šoba:Kljub poglabljanju krize, menim, da prihodnost evra ni ogrožena. Je pa jasno, da monetarna unija ni mogoča brez večje enotnosti na področju fiskalne politike.   

Moderatorka: Kaj je glavni razlog, da monetarna unija ne funkcionira dobro?  

Tadeja Brglez: Potrebovali bi tudi fiskalno unijo, ker se zdaj nekatere države soočajo z umetno visokimi menjalnimi tečaji, nekatere pa z umetno nizkimi, enako velja za obrestne mere.

Moderatorka: Menite, da obstaja verjetnost razpada?  

Tadeja Brglez: Verjetnost je zelo nizka, ker to ni v interesu nobene od držav. Glede na to, da pa so razpadle že bolj integrirane politične entitete (npr. Sovjetska zveza) te možnosti ni mogoče čisto izključiti.   

Moderatorka: Na kakšen način pa bi lahko prišlo do razpada?  

Tadeja Brglez: Največkrat se omenjata dva načina. Prvi je, da izstopi visoko zadolžena, nekonkurenčna periferna država. Grčija je tukaj najverjetnejši kandidat. Drugi pa je, da izstopi solventna, mednarodno konkurenčna država. Tukaj se največkrat omenja Nemčija.  

Moderatorka: V čem bi lahko šibka članica videla korist svojega izstopa?  

Tadeja Brglez: Edina korist bi bila depreciacija valute, se pravi bolj konkurenčen menjalni tečaj.  

Moderatorka: Kakšne pa bi bile posledice takšnega izstopa zanjo?  

Tadeja Brglez: Prišlo bi do masivnega bega iz bank take države. Tujci bi pospešeno dvigovali svoja sredstva, pričakoval bi se namreč prevzem nove valute in s tem močna depreciacija, nova valuta bi lahko bila vredna precej manj. Dejansko bi prišlo do zloma bančnega sistema.

Moderatorka: Kakšne bi pa bile posledice izstopa takšne države za preostale članice?

Tadeja Brglez: Ko bi se takšen izstop enkrat zgodil, bi investitorji začeli pričakovati, da se to lahko zgodi tudi drugim konkurenčno šibkim članicam. Prišlo bi do bega investitorjev iz bank vseh držav, ki bi lahko izstopile. To bi okužilo celoten finančni sistem.  

Moderatorka: Kaj bi pomenil izstop močnejše članice?  

Tadeja Brglez: Izstop močne članice bi bil drag tako zanjo kot za preostale članice. Sem sodijo izgube zaradi manjše konkurenčnosti menjalnega tečaja države, ki bi izstopila in izgube, ki bi nastala zaradi naložb, ki jih ima v evrih.  

Moderatorka: Kakšen bi bil vpliv izstopa močnejše države na šibkejše članice?  

Tadeja Brglez: Imeli bi močan negativni finančni učinek, ker bi vsa sredstva v evrih močno izgubila na vrednosti. Druga stvar pa je, da ne bi bilo več povezovalnega člena, ki bi držal periferne države skupaj.

Moderatorka: Kakšna menite je verjetnost izstopa ali šibke ali močnejše članice?  

Tadeja Brglez: Evropska integracija ima močne učinke na vsakdanje življenje Evropejcev. Ti učinki so kljub negativnim mnenjem povečini pozitivni. Ker izstop iz evro območja pomeni hkrati tudi izstop iz EU, se nam zdi verjetnost izstopa držav majhna.  

Moderatorka: 2. dejanje: Aktualni problemi. Preidimo sedaj na bolj aktualne težave. Kateri so trenutni problemi, ki tarejo evroobmočje?  

Aleš Šoba: Evropski politiki morajo v najkrajšem možnem času odgovoriti na naslednje probleme: problem evropskega bančnega prostora, torej insolventnosti bank v primeru prestrukturiranja grškega dolga in potencialnega prestrukturiranja irskega in portugalskega dolga; prestrukturiranje dolga insolventnih članic evroobmočja in poskrbeti za likvidnost solventnih držav in bank.  

Moderatorka: Znova je omenjena Grčija, ki je bila tudi začetnica evropske dolžniške krize. Ali tudi po dveh paketih pomoči grški problem še ni rešen?  

Aleš Šoba: Grčija je enostavno prezadolžena. Konec letošnjega leta bo njen javni dolg presegel 160% BDP. Grčija potrebuje zmanjšanje zadolženosti, kar pomeni prestrukturiranje dolga. Vendar odpis dela dolga ni smiseln, dokler ima Grčija primarni proračunski deficit, kar pomeni, da proračun ni usklajen pred plačilom obresti.

Moderatorka: Trgi kapitala predvidevajo, da bo prišlo do prestrukturiranja grškega dolga prej?

Aleš Šoba: Prepričanje je, da bi lahko prišlo do tega v naslednjih mesecih.  

Moderatorka: Ali bo potrebno prestrukturiranje še pri kateri drugi državi?  

Aleš Šoba: Najbolj primeren kandidat je Portugalska, medtem, ko bi ostale kritične države: Irska, Belgija, Španija, Italija in Francija lahko preprečile padec v spiralo zadolženosti.  

Gost: Martin Wolf (FT) pravi, da se evru ne obeta soncna prihodnost. Odlicen clanek in dobra diskusija v Financial Timesu...http://www.ft.com/intl/cms/s/0/d09c8910-f972-11e0-bf8f-00144feab49a.html  

Aleš Šoba: Martin je vseeno optimist.

Moderatorka: Odpis dolgov v Grčiji in potencialni odpis Portugalski bi pustil luknjo pri evropskih bankah. Koliko dodatnega kapitala bi potrebovale?

Aleš Šoba: Ocene, koliko dodatnega kapitala bi evropske banke potrebovale so zelo različne. Ocena IMF je okoli 300 mrd EUR.   

Moderatorka: Kdo bi lahko priskrbel ta sredstva?  

Aleš Šoba: Če je le možno bi ga države same, ampak obstaja vprašanje ali so tega še zmožne. Verjetno bo moral to vlogo prevzeti evropski sklad za finančno stabilnost (EFSF).   

Moderatorka: Ali so banke naklonjene dokapitalizaciji?  

Aleš Šoba: Ne, same menijo, da imajo dovolj kapitala. Če bodo zaostrili kapitalske zahteve, bodo raje prodajale sredstva in manjšale bilančno vsoto, kot na silo sprejele državni kapital.   

Moderatorka: Kako bi krčenje bančnih bilančnih vsot vplivalo na gospodarsko rast?  

Aleš Šoba: Imelo bi seveda negativen učinek, saj bodo podjetja in potrošniki težje prihajali do kreditov.  

Moderatorka: Od meseca julija letos se je kriza razširila še na Španijo in Italijo. Ali nista ti državi preveliki za reševanje?

Aleš Šoba: Glede na trenutne mehanizme pomoči (velikost EFSF sklada) absolutno da. Brez nakupov njunih obveznic s strani ECB, bi bili ti dve državi danes že izločeni s privatnih trgov kapitala. In to je tretji ključen problem, ki ga mora rešiti evropska politika. Zagotoviti financiranje solventnih držav po zdržnih obrestnih merah.

Moderatorka: Kaj lahko pričakujemo od zasedanja vrha evroobmočja ta vikend?  

Gost: Vsekakor je vodstvom bank razumljivo tezko zagovarjati dokapitalizacijo po polovici ali celo tretjini knjigovodske vrednosti....  

Tadeja Brglez: Da bo sklenjen dogovor glede potrebnega odpisa grškega dolga, dokapitalizacije evropskih bank in financiranja proračunskih primanjkljajev Italije in Španije.

Moderatorka: Kaj lahko pričakujemo od Evropskega sklada za finančno stabilnost?  

Aleš Šoba: višji cilji so v igri, kot pa kariera vodilnih na bankah  

Tadeja Brglez: 440 mrd EUR kar je trenutno na voljo je premalo za rešitev situacije. Na zasedanju bo verjetno prišlo do dogovora o vzvodu, ki bo povečal razsežnost tega sklada.

Aleš Šoba: Tako je, zato se v zadnjih tednih pojavljajo ideje, da bi povečali EFSF s trenutnih 440 mrd EUR na vsaj 2.000 mrd, če ne celo na 3.000 mrd, kolikor bi po nekaterih ocenah bilo potrebno za dokapitalizacijo evropskega bančnega sistema in ubranitvijo solventnih držav pred špekulativnimi napadi.

Moderatorka: Kaj sploh je EFSF?  

Gost: ...in komu bo odgovarjal ta EFSF?  

Aleš Šoba: EFSF 2.0 je sklad, ki na podlagi garancij držav evroobmočja lahko izdaja obveznice (se zadolžuje), s katerimi sredstvi lahko nato kupuje obveznice držav ali pa dokapitalizira banke. Zadnja verzija ima za 726 mrd EUR garancij, kar pomeni, da se lahko zadolži za 440 mrd EUR, brez izgube bonitetne ocene AAA.

Gost: komu bo (politicno) odgovarjala ta novo ustanovljena institucija...EFSF?  

Aleš Šoba: novo ustanovljena? EFSF is a Luxembourg-registered company owned by Euro Area Member States. It is headed by Klaus Regling, former Director-General for economic and financial affairs at the European Commission, torej vsem članicam evroobmočja.

Moderatorka: Za kaj vse bi se porabljala sredstva tega sklada?  

Tadeja Brglez: Za financiranje bodočih potreb Grčije, Irske in Portugalske bi šlo okoli 100mrd EUR. Dokapitalizacija evropskih bank bi sklad stala vsaj 100mrd EUR (če upoštevamo, da bi prispeval polovico). To pomeni, da bi ostalo okoli 200mrd EUR prostega kapitala, ki bi ga lahko uporabili za vzvod.  

Moderatorka: Zakaj pa se sredstva sklada ne morejo povečati?  

Tadeja Brglez: Problem je, da bi povečanje garancij držav vplivalo na znižanje njihove bonitetne ocene. Predvsem Francija je kritična, da izgubi svoj AAA rating.  

Moderatorka: Na kašen način bodo povečali sklad EFSF?  

Aleš Šoba: Omenja se več možnosti. Najbolj zaželeno bi bilo, da bi ta denar zagotovila Evropska centralna banka (ECB), čemur pa močno nasprotuje Nemčija. Zadnja verzija omenja, da bi EFSF deloval na podlagi danih garancij novoizdanim obveznicam držav v težavah oz. bi jamčil za prvo izgubo.   

Moderatorka: Kako bi deloval ta vzvod?  

Tadeja Brglez: Na način, da bi bile nove izdaje obveznic zavarovane za izgubo do višine 20%. To pomeni, da bi sklad lahko pokril 1000mrd EUR novih izdaj.

Moderatorka: Menite, da bi to prepričalo trg?  

Tadeja Brglez: Naše mnenje je, da bi se glede na pričakovano verjetnost določenih bankrotov, to zavarovanje moralo povišati vsaj na 40%. Vendar je problem, ker bi to potem zadostovalo samo za 500mrd EUR novih izdaj.  

Moderatorka: To je daleč od prej omenjenih 2000 do 3000 mrd EUR?  

Aleš Šoba: Tako je, če v nekem negativnem scenariju predpostavimo, da je poleg dokapitalizacije bank potrebna garancija za izdajo novih obveznic držav, kot so Grčija, Portugalska, Irska, Španija, Italija, Francija in Belgija za nekaj naslednjih let, potem IMF ocenjuje, da je potrebna vsota okoli 2.500 mrd EUR do leta 2015. Tako da nekje 3.000 mrd EUR bi nekako zadostovalo.   

Moderatorka: Možnost razočaranja ta vikend je torej velika?

Aleš Šoba: Res je, vendar bodo politiki v prihodnje prisiljeni povečati moč sklada, ne glede na trenutno nasprotovanje Nemčije.  

Moderatorka: Če ta vikend vseeno dobimo dokončen predlog, ki bo zagotavljal dokapitalizacijo bank, prestrukturiranje grškega dolga in vzpostavitev dostopa do trgov za solventne, a nelikvidne države. Ali je potem usoda evroobmočja dokončno rešena?  

Aleš Šoba: Po našem mnenju ne, pogasili bi trenuten požar, medtem ko bi fundamentalni problem Evropske monetarne unije in neravnovesja med državami članicami ostala. Grčija bi recimo morala močno znižati svoje plače, da bi lahko konkurirala Nemčiji. To pa je politično zelo težko izvedljivo. Če bi imeli lastno valuto ne bi bil problem. Potem bi z depreciacijo lastne valute pridobili nazaj konkurenčnost. Na žalost te možnosti nimajo.  

Moderatorka: Torej bodo težave evroobmočja ostale z nami v prihodnjih letih?  

Gost: Odlocilno vprasanje po mojem mnenju...Kako bi se periferija PIIGS dolgorocno lahko izvlekla iz deflacijskega primeza? M. Wolf: A currency union with structural mercantilists in the core now threatens a permanent slump in the periphery. Solving that is the true cure. Can it be done? I wonder.  

Aleš Šoba: Točno tako, dokler ne bo večje fiskalne unije, bo evropska politika naredila le toliko, kolikor je potrebno, da evroobmočje ne razpade. Enostavno ni »velike rešitve« za težave evroobmočja.  

Tadeja Brglez: Menim, da ne bomo priča razpadu evroobmočja, bo pa verjetno prišlo do večjih sprememb v smeri fiskalne unije.  

Aleš Šoba: z deflacijo in depresijo - primer Grčije, boleče, a edino zdravilo znotraj EMU, ali pa z inflacijo v Nemčiji bomo videli v naslednjih letih.

Moderatorka: Današnji čas se je iztekel. Hvala za sodelovanje. Povzetek kavarne bo od jutri naprej objavljen na Problogu. Če želite prejemati opomnik za kavarno nam to naročite. Če želite prejemati Provlagatelj in ste naš vlagatelj, se lahko nanj naročite in ga boste brezplačno prejemali domov po pošti. Se tipkamo naslednjič.