Po odobritvi povečanja evropskega rešilnega sklada s strani nemškega parlamenta, se evropski voditelji pripravljajo na naslednje korake za zajezitev dolžniške krize v regiji.
Zdaj ko Evropska komisija pričakuje, da bo Evropski sklad za finančno stabilnost (EFSF) imel do sredine oktobra na voljo 440 milijard evrov, se bodo naslednji teden evropski finančni ministri dogovarjali glede pospešitve uvajanja stalnega sklada za reševanje, ki bo imel na voljo več kapitala in mehanizme za upravljanje z bankroti držav.
Čeprav je v včerajšnjem intervjuju Wilbur Ross, predsednik uprave družbe zasebnega kapitala WL Ross & Co. izrazil mnenje, da je tudi ta reševalni paket nezadosten za evro območje in da bi morali govoriti o bilijonih in ne o milijardah.
Holger Schmieding, glavni ekonomist pri Joh.Berenberg Gossler & Co. iz Londona trdi, da evropski uradniki preučujejo tudi možnosti, da bi omogočili finančni vzvod za EFSF, poleg tega napoveduje do konca leta urejeni grški bankrot, kjer bodo vsi dolžniki delno oškodovani, temu bo sledila takojšnja dokapitalizacija grških bank, evropske garancije za prestrukturirani grški dolg in pogojna fiskalna podpora za Grčijo.
Spodnji dom nemškega parlamenta je včeraj glasoval s 523 glasovi za in 85 glasovi proti, za predlog, da EFSF lahko kupuje obveznice na sekundarnem trgu, omogoča bančne dokapitalizacije in ponuja dodatne linije kreditiranja. Zaradi tega se bodo nemške garancije povečale iz 123 milijard evrov na 211 milijard evrov. Danes glasuje še zgornji dom parlamenta, katerega glasovanje pa ni zavezujoče.
Francija, ki je povečanje EFSF potrdila že prej, si je po nemškem glasovanju seveda oddahnila. Zraven pa še marsikdo, ki je zadrževal sapo. Evropska komisija zatrjuje, da bo razširjeni sklad delujoč že do sredine oktobra.
Dodatne mere, ki so sedaj v igri, vključujejo ponovno odprtje drugega grškega reševalnega paketa, ki je bil dogovorjen v juliju in bo povečal prispevek finančne industrije, hkrati pa bi prišlo tudi do oblikovanja varnostne mreže za evropske banke.
Vir: Bloomberg