Moderatorka: Pozdravljeni in dobrodošli v današnji naložbeni kavarni. Današnji klepet je na temo "Vse o novem tečaju švicarskega franka 1€ = 1,20 CHF". Naš gost je danes višji finančni analitik Damjan Kovačič.   

Moderatorka: EUR = 1,20 CHF. Kdaj in zakaj taka odločitev švicarske centralne banke (SNB)? 

Damjan Kovačič: Švicarska centralna banka je 6. septembra postavila minimalni menjalni tečaj za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro. Švicarska nacionalna banka tako de-fakto NE BO VEČ TOLERIRALA (njihov izraz?!) menjalnega tečaja, ki bi padel pod minimalno vrednost 1,20 franka za en evro. Realno gospodarstvo (industrija in turizem) bi se sicer lahko zadušila pod težo nevzdržno visokega tečaja franka in spremljajočih deflacijskih učinkov. SNB je uporabila za švicarsko gospodarstvo uporabila pojem »AKUTNA NEVARNOST« …  

Moderatorka: Švicarska centralna banka bo ta minimalni tečaj uveljavljala z največjo odločnostjo in je v NEOMEJENIH KOLIČINAH pripravljena kupovati tujo valuto, so zapisali v poročilu.   

Damjan Kovačič: Zelo primerna nazorna ponazoritev novega tečajnega razmerja: Kitajska: ZDA = Švica : evroobmočje ali CNY : USD = CHF : EUR :-)

Moderatorka: Kako trdna je zaveza, da bo SNB stala za tečajem EUR = 1,20 CHF?  

Damjan Kovačič: SNB lahko kot suveren izdajatelj lastne valute ustvari neomejeno količino CHF, zato se lahko tečaj CHF teoretično in praktično lahko spusti pod mejo 1,20 samo ko/če bo to dovolila SNB.

Moderatorka: Kako bo to vplivalo na količino denarja v obtoku in ali se potem Švici v prhodnje obeta visoka inflacija?    

Damjan Kovačič: Sama količina denarja v obtoku se bo povečevala sorazmerno s potrebo vlagateljev po iskanju varnega zavetja. Če bo CHF še naprej ohranjal imidž valute, ki ponuja varnost v času krize in negotovosti, se bo to odražalo v rasti količine denarja v obtoku...Kot smo videli na primeru ZDA povečanje količine denarja v obtoku v obliki monetarne baze v obdobju šibke gospodarske rasti, visoke brezposelnosti in procesov razdolževanja ni prineslo višje infacije in obrestnih mer.

Moderatorka: Kaj pa če sčasoma vseeno pride do povečanja inflacije? 

Damjan Kovačič: Potem bo le-ta verjetno povezana z oživitvijo gospodarske rasti, vlagatelji bodo prodajali svoje CHF, ki ne bodo več tako zaželjeni in proces se bo obrnil…SNB bo v tem primeru primorana prodajati evre ali dopustiti apreciacijo tečaja evra. Kar je točno to, kar si želijo Švicarji…

Moderatorka: Kaj bo SNB počela z novo pridobljenimi evri, kako lahko to vpliva na evroobmočje?

Damjan Kovačič: Dobro vprašanje. Mednarodni finančni trgi so med seboj močno prepleteni. Količina evrov bo odvisna od »navala« vlagateljev na CHF. Nekateri špekulirajo, da bo SNB kupovala samo najbolj kvalitetne nemške in francoske obveznice in se izogibala perifernim državam, kar bi lahko še povečalo obrestne pribitke in zaostrilo EU dolžniško krizo. Ne vem…Kam bi vi vložili denar v evroobmočju, če bi bili na mestu Švicarjev?

Moderatorka: Kako je z medsebojnimi razmerji glavnih svetovnih valut, katere valute so najbolj podcenjene, zadnje tedne se znova krepi ameriški dolar?  

Damjan Kovačič: Res je. Ameriški dolar je v 10-letih po 11.9.2011 v primerjavi s košarico najpomembnejših svetovnih valut izgubil skoraj tretjino vrednosti, v zadnjih tednih pa zaradi znanih dogodkov v evroobmočju vidno okrepil in pridobiva na moči…Valutni trgi so svet zase, zelo kompleksna 3 ali več dimenzionalna sestavljanka polni pasti in protislovij. Eno od takih navideznih protislovij je tudi npr. to, da sistemska finančna kriza v evroobmočju traja že leto in pol, vendar se šele v zadnjih dneh tednih dolar pospešeno krepi.

Moderatorka: Ni odveč spomniti, da je bil prav ameriški dolar eden od zmagovalcev zadnje finančne krize.

Damjan Kovačič: Dolar je bil ob švicarskem franku in japonskega jenu veliki zmagovalec v času Velike finančne krize…Leta 2008 je npr. v nekaj mesecih skočil iz 1,6 na samo 1,2 USD/EUR. Tako je tečaj prebil 200-dnevno drseče povprečje pri 1,4 in je danes potrebno odšteti za en evro 1,35 dolarja...Posebej po zadnji intervenciji SNB se zdi preobrat na valutnih trgih v korist dolarja, zelo verjeten. Če bi moral ugibati, bi rekel, da bi lahko bila ciljna postaja med 1,10 in 1,20, sploh če upoštevamo da se nekje vmes pri 1,14 nahaja tudi dolgoročni paritetni menjalni tečaj evra.

Moderatorka: Podvprašanje v zvezi s pariteto kupne moči ... lahko pojasniš, kaj to pomeni in kako se uporablja?

Damjan Kovačič: Na hitro. Pariteta kupne moči (PKM) pomeni preprosto to, da dolgoročni menjalni tečaji valut odražajo dolgoročne spremembe v relativnih nivojih cen. Če je danes npr. dolgoročna PKM za evro 1,14 dolarja, bodo pri tem tečaju cene enalih ali podobnih izdelkov in storitev v obeh valutnih območjih za potrošnike izenačene.   

Moderatorka: ...na valutnih trgih je v praksi zelo, običajno, da se menjali tečaji kratkoročno "pretirano odzovejo"

Damjan Kovačič: Tečaji valut se zaradi kombinacije fundamentalnih, tehničnih in psiholoških dejavnikov velikokrat zaženejo predaleč glede na relativno primerjavo cen ali obr. mer. In ne samo kratkoročno. Angleški termin »exchange rate overshooting«...Če se odločimo za primerjavo glede na dolgoročno PKM od leta 1982 in vzamemo kot inflacijsko merilo indeks cen na drobno (CPI), so danes najbolj precenjene valute glede an USD: avstralski dolar AUD (32%), novozelandski dolar NZD (30%), švicarski frank (26%) CHF, sledijo pa japonski jen JPY (19%) kanadski dolar (18%) in evro (15%).  

Moderatorka: Švicarski frank je torej še vedno zelo drag...  

Damjan Kovačič: v primerjavi z ameriškim dolarjem. Če pred tedni ne bi prišlo do posredovanja švicarske centralne banke, bi bil verjetno »najdražja valuta v osončju«. Ne pozabimo, da je na dan intervencije skočil za 10%...Ker gre za dolgoročno primerjavo gospodarstev valutnih območij, lahko traja dolga leta, da se znova vzpostavi ravnotežni tečaj glede na PKM. Interval okoli +/- 10% velja za običajno fluktuacijo valut, pri 25 ali 30% pre(pod)cenjenosti glede na PKM pa imamo opravka z ekstremnimi odkloni…  

Moderatorka: Po mojih informacijah banke v Sloveniji praktično ne odobravajo več posameznikom hipotekarne kredite v CHF...  

Damjan Kovačič: Tudi jaz sem slišal, da so prenehali z odobravanjem teh posojil…Sicer pa je delež posojil, vezanih na švicarski frank, v posojilnem portfelju slovenskih bank konec lanskega leta znašal 4,6 odstotka, s tem da je bil opazno višji pri bankah v večinski tuji lasti (9,9 odstotka).

Moderatorka: Ali bi lahko informativno primerjali koliko pride mesečni obrok pri posojilu v EUR in CHF?

Graf: Primerjava kratkoročnih 6-mesečnih referenčnih obrestnih mer za švicarski frank (CHF-LIBOR) in evro (EURIBOR)

Damjan Kovačič: OK. Samo informativno. Enostavna primerjava mesečnega obroka pri 100.000 EUR vrednem hipotekarnem posojilu z 20-letno odplačilno dobo. Ob predpostavki, da najamemo posojilo po variabilni OM v EUR po 6m EURIBORU + 2,5%, znaša trenutna obrestna mera 4,24%, mesečni obrok pa 620 EUR.

Damjan Kovačič: Če vzamemo ekvivalentno posojilo v CHF po 6-mesečni CHF-LIBOR + 2,5% znaša trenutna obr. mera 2,56%, mesečni obrok pa 640 CHF ali 530 EUR. Zanimivo je, da bi imeli pri teh pogojih praktično identičen obrok v EUR in CHF, mesečni obrok v EUR pa bi bil za 90 EUR nižji.  

Moderatorka: ...skoraj 100 EUR nižji mesečni obrok, pomeni 1100 EUR prihranka na letni ravni  

Damjan Kovačič: …1100 EUR letno se sliši zelo atraktivno, vendar je to samo 1% glavnice posojila…Ne pozabimo, da je CHF v štirih letih apreciiral za 30% napram EUR, kar pomeni, da bi se temu ustrezno povečala glavnica, kreditojemalec iz zgornjega primera bi imel tako danes po štirih letih v EUR še vedno približno enako neodplačane glavnico kot na začetku ob sklenitvi posojila.  

Moderatorka: Kljub neomajni podpori novega menjalnega razmerja s strani SNB, bi lahko valutni trgi doživeli valutne pretrese ob razpadu evroobmočja kot ga poznam danes?

Damjan Kovačič: Se strinjam. Pradvsem je odvisno, kakšno bi bilo razmerje EURUSD in EURCHF v trenutku »velikega poka«. Če bi EUR v tednih pred programiranim dogodkov izgubljal svojo vrednost in padel na recimo 1,20 USD, si ne bi upal napovedovati, da bi evro potonil kot kamen . Lahko se zgodi, da bi ob izstopu Grčije celo pridobil, finančno disciplinirane države trdega jedra bi imele pač močno valuto.  

Moderatorka: Takih kombinacij in špekulacij je ogromno in valutni trgi prav gotovo niso primerno prizorišče, da bi na njem špekulirale mlade družine, ki si urejujejo dom in kreditojemalci...  

Damjan Kovačič: Nobene potrebe ni za nemirnim spancem zaradi valutnega tveganja. Vsak potrošnik lahko po zakonu kadarkoli predčasno odplača posojilo ali pa ga konvertira v EUR. Ne vem pa kako je s stroški. Mislim, da ne smejo presegati 1% zneska predčasno odplačane glavnice. 

Moderatorka: Kaj pa za tiste kreditojemalce, ki imajo posojilo v švicarskih frankih?

Damjan Kovačič: Kot že rečeno, tečaj CHF se teoretično in praktično lahko spusti pod mejo 1,20 samo ko/če bo to dovolila SNB. Nikjer pa ni rečeno, da ne bi mogel tečaj zanihati v drugo smer. Obstaja tudi scenarij, po katerem bi SNF hotela še bolj oslabiti CHF, ali pa bi tečaj CHF padel na valutnih trgih. Tak hipotetični scenarij bi bil zelo blagodejen za kredite v CHF, posojilojemalci bi tako lahko pretvorili hipotekarni kredit v EUR pri zanje bolj ugodnem tečaju 1,25 ali 1,30...

Moderatorka: Kakšen vpliv bi lahko imela odločitev SNB na ceno zlata in plementih kovin?  

Damjan Kovačič: Velik del investitorjev bi lahko razmišljal, da je SNB vrgla puško v koruzo, v določenem delu se bo spremenila percepcija švicarskega franka kot zadnje nacionalne valute, ki pomeni varno zavetje. Hkrati je tak preobrat v glavah voda na mlin švicarskim denarnim oblastem, ki hočejo doseči natanko to – razvrednotenje franka skupaj z evrom…Plemenite kovine, predvsem zlato, bi zaradi svojega statusa »varnega zavetja« posledično lahko pridobil na sijaju v očeh tistih investitorjev, ki bodo z vezavo franka izgubili zlatu konkurenčno in nekorelirano naložbeno alternativo...Sicer pa je zlato z letošnjo 33-% rastjo na dobri poti, da doseže največjo rast od začetka sekularnega bikovskega trenda rasti pred desetimi leti. S pritokom svežega denarja iz naložb v švicarski frank bi lahko prišlo do super pospeška in začetka novega velikega balona…  

Moderatorka: Za konec ... Fed-ova operacija "twist" nakupovanje dolgoročnega dolga in podaljševanje ročnosti dolžniških papirjev, ki jih ima v svoji lasti...

Damjan Kovačič: Ob že tako rekordno nizkih obrestnih merah in hipotekarnih obrestih bo učinek minimalen, zanemarljiv…tako kot kvantitativno popuščanje QE1 in QE2. Ali kot je pripomnila kolegica iz obvezniških krogov »Ali res mislite, da je tisto kar nas loči od cvetoče gospodarske rasti ročnost portfelja ameriške centralne banke?«

Moderatorka: Današnji čas se je iztekel. Hvala za sodelovanje. Povzetek kavarne bo do jutri naprej objavljen na Problogu. Če želite prejemati opomnik za kavarno nam to naročite. V Provlagatelju, ki izide predvidoma 16. v mesecu, pa tudi na Problogu bo najavljena tema in čas naslednje kavarne. Se tipkamo naslednjič.