V realnem času še naprej spremljamo, kako se na dolžniških trgih spreminjajo možnosti, da se Grčija, Portugalska in Irska izognejo razglasitvi plačilne nezmožnosti ali prestrukturiranju svojega javnega dolga.

Slaba dva meseca po sprejemu svežnja – za članice evrskega kluba precej odločnih ukrepov - lahko ugotovimo, da je bilo olajšanje zelo kratkotrajno, sistemska kriza evropskega denarnega sistema pa še naprej glasno tiktaka in povzroča sive lase politikom, bankirjem in davkoplačevalcem.

Preglednica: Stopnje verjetnosti EU bankrotov na dan 7.9.2011

država	donosi 2-letnih državnih obveznic v %	2-letni CDS premija v %	stopnja verjetnosti razglasitve bankrota ali prestrukturiranja javnega dolga v 2 letih
Grčija	46	49	82   (+17)	87   (+15)	92   (+12)
Portugalska	13	14,5	39   (-1,0)	45   (+1,0)	53 (+1,0)
Irska	8,2	12,3	35   (-3,0)	40   (+3,0)	47 (-4,0)
Španija	3,4	4,1	13   (+3,2)	16   (+2,0)	19 (+5,0)
Italija	3,9	4,3	14   (+6,4)	16   (+7,0)	20 (+9,0)
Slovenija	3,0	1,49	5   (+1,9)	6   (+2,2)	7   (+2,3)
Slovaška	2,1	1,30	4,4   (+1,6)	5,2   (+1,8)	6,5 (+2,3)
Francija	0,94	1,36	4,6   (+3,1)	5,5   (+3,7)	6,8 (+4,6)
Nemčija	0,49	0,49	1,7   (+0,9)	2,0   (+1,0)	2,5 (+1,2)
EU banke*		2,56	10	12	14
vir: Bloomberg, podatki z dne 7.9.2011, lastni izračuni *iTRAXX Sen. Financials			60% odpis glavnice	50% odpis glavnice	40%odpis glavnice

Opomba: v oklepaju primerjava verjetnosti slaba dva meseca po sprejemu "celovitega paketa" ukrepov 22.7.2011

država	donosi 5-letnih državnih obveznic v %	5-letni CDS premija v %	stopnja verjetnosti razglasitve bankrota ali prestrukturiranja javnega dolga v 5 letih
Grčija	22	28	91   (+7)	94   (+5)	97 (+3)
Portugalska	11,7	10,7	60   (+2)	67   (+2)	75 (+2)
Irska	7,6	8,6	52   (-5)	59   (-4)	67   (-5)
Španija	4,4	4,2	30   (+6)	35   (+7)	42 (+8)
Italija	4,7	4,6	32   (+12)	37   (+13)	44 (+15)
Slovenija	3,3	2,0	16   (+4)	18   (+4)	22 (+5)
Slovaška	3,1	1,66	13   (+2)	16   (+3)	19   (+3)
Francija	1,8	1,86	15   (+6,5)	17   (+7)	21   (+9)
Nemčija	1,0	0,83	6,8   (+2,3)	8,1   (+2,3)	10 (+2,8)
EU banke		2,77	20	24	29
vir: Bloomberg, podatki z dne 7.9.2011, lastni izračuni *iTRAXX Sen. Financials			60% odpis glavnice	50% odpis glavnice	40%odpis glavnice

Implicirane stopnje verjetnosti bankrota ali prestrukturiranja dolga posamezne države v določenem časovnem obdobju lahko izračunamo iz krivulje donosnosti ali pa premije, ki jo zahtevajo trgi za zaščito pred neodplačevanjem državnih obveznosti (CDS-ji). Osnovna predpostavka, ki jo potrebujemo za izračun je vrednost, ki jo bodo ohranile obveznice po »selektivnem bankrotu« oz. kolikšen odpis glavnice bo potreben, da bo dolžniško breme po prestrukturiranju še sprejemljivo.

O Grčiji ni vredno izgubljati odvečnih besed, verjetnost bankrota/prestrukturiranja dolga se je v zadnjih tednih povečala kar za 15 odstotnih točk na preko 90% in postala »gotovo dejstvo.«

Portugalska in Irska sta bili konec julija še izenačeni, vendar je medtem Irska naredila majhen korak v pravo smer, saj je danes razlika med njima že 5-10%, izračunane stopnje verjetnosti bankrota v dveh letih tako znašajo med 35 in 53%, v petih letih pa med 52 in 75%.

Najbolj nas skrbi, ker se je kreditno tveganje v relativno kratkem času izrazito povečalo pri Italiji, Španiji in Franciji, državah ki tvorijo jedro evroobmočja. Evropska centralna banka bi morala intervenirati podobno odločno kot švicarska in za nobeno ceno ne dovoliti, da se obrestne mere 5-letnih španskih in italijanskih obveznic povzpnejo na kritično območje nad 6%.

Kreditno tveganje Slovenije se v zadnjih tednih ni bistveno poslabšalo, čeprav smo spet nekoliko povečali zaostanek za Slovaki. Zato tudi ne vidim potrebe, da pretiravamo z zategovanjem pasu in varčevalnimi ukrepi na področjih, ki so neposredno povezana z blaginjo prebivalcev, kot so zdravje, pokojnine, socialna varnost, nadomestila brezposelnim itd... Finančni trgi tega od nas zaenkrat (še) ne zahtevajo.

Kazalniki stresa na ključnem evropskem medbančnem denarnem trgu

Evropski medbančni denarni trg kaže resna znamenja stresa, kot jih nismo opazili od konca recesije v začetku leta 2009. Banke so čedalje manj naklonjene tveganju, kar odražajo naraščajoči pribitki za kratkoročne obrestne mere po katerih si banke med seboj izposojajo denar. Za grafično ponazoritev stresa smo vzeli razliko med 3-mesečnim EURIBOR-jem in EONIA (povprečjem obr. mer za medbančna posojila čez noč) ter 3-mesečnim EURIBOR-jem in obr. mero 3-mesečnih nemških zakladnih menic.

Slika 1: Obrestni pribitek 3-mesečni EURIBOR vs. EONIA

Obrestni pribitek EURIBOR vs. EONIA je sredi junija znašal komaj 0,16% ali 16 bazičnih točk, medtem ko je danes njegova vrednost pri 0,77% ali 77 bazičnih točk. Za območje močno povečanega finančnega stresa veljajo vse vrednosti nad 0,45% ali 45 bazičnih točk.