Kakšne so realne možnosti za dolgoročno preživetje Grčije in ostalih »do vratu zadolženih« sredozemskih držav, da preživijo evrsko dolžniško krizo nedotaknjene in da se izognejo poniževalni razglasitvi plačilne nezmožnosti ali prestrukturiranju svojega javnega dolga?

Zakaj bi poslušali politike in izgubljali čas s prebiranjem iz dneva v dan istih novinarskih prispevkov, če imamo v vsakem trenutku na voljo veliko bolj sveže in »objektivne« informacije z visoko likvidnih obvezniških trgov in trgov instrumentov s kreditnimi zavarovanji (credit default swapi-CDS), kjer se dnevno obrne več sto milijard dolarjev?! V taki situaciji je pametno, da se zatečemo k matematiki in z njeno pomočjo naredimo analizo scenarijev. Ali se je po objavi 160 mrd EUR težkega drugega svežnja za Grčijo srednjeročno pomembno znižala verjetnost bankrotov držav? Kaj na to pravijo finančni trgi in matematika?

Implicirane stopnje verjetnosti bankrota posamezne države v določenem časovnem obdobju lahko izračunamo iz krivulje donosnosti ali pa premije, ki jo zahtevajo trgi za zaščito pred neodplačevanjem državnih obveznosti (CDS-ji). Osnovna predpostavka, ki jo potrebujemo za izračun je vrednost, ki jo bodo ohranile obveznice po »selektivnem bankrotu« oz. kolikšen odpis glavnice bo potreben, da bo dolžniško breme po prestrukturiranju še sprejemljivo.

Iz realističnih napovedi dinamike rasti javnega dolga v prihodnjih letih, bi bile potrebne stopnje odpisa vrednosti med 45 in 65% (Citi Investment Research). Za naše izračune smo upoštevali prestrukturiranje dolgov ob 40, 50 in 60-% odpisu glavnice.

 Preglednica 1: Stopnje verjetnosti EU bankrotov pred svežnjem pomoči Grčiji 21.7.2011

država	donosi 2-letnih državnih obveznic v %	2-letni CDS premija v %	stopnja verjetnosti razglasitve bankrota ali prestrukturiranja javnega dolga v 2 letih
Grčija	32.5%	32.0%	71%	77%	84%
Portugalska	15.6	14.1%	42	48	56
Irska	19.3	13.8%	41	47	55
Španija	3.72	3.12%	10.8	12.8	15.7
Italija	3.78	2.42%	8.5	10.1	12.5
Slovenija	2.37	0.83%	3.1	3.8	4.7
Slovaška	2.25	0.72%	2.8	3.3	4.2
Francija	1.63	0.41%	1.6	1.9	2.3
Nemčija	1.37	0.22%	0.9	1.0	1.3
vir: Bloomberg, podatki z dne 21.7.2011, lastni izračuni			60% odpis glavnice	50% odpis glavnice	40% odpis glavnice

država	donosi 5-letnih državnih obveznic v %	5-letni CDS premija v %	stopnja verjetnosti razglasitve bankrota ali prestrukturiranja javnega dolga v 5 letih
Grčija	18.4%	24.7%	88	92	96
Portugalska	15.4	11.4	63	70	77
Irska	14.1	11.0	62	68	76
Španija	5.0	3.46	26	30	36
Italija	4.8	2.91	22	26	32
Slovenija	4.27	1.47	12	14	17
Slovaška	3.61	1.30	11	13	16
Francija	2.57	1.06	8.9	11	13
Nemčija	2.04	0.17	0.3	0.4	0.5
vir: Bloomberg, podatki z dne 21.7.2011, lastni izračuni			60% odpis glavnice	50% odpis glavnice	40% odpis glavnice

S sprejetjem pomoči Grčiji in odločnimi zavezami politikov v smeri večje fiskalne unije, so si finančni trgi globoko oddahnili, donosi 2-letnih grških obveznic so se na primer močno znižali iz 32.5 na 25.5%. Zanimivo pa je, da je stopnja verjetnosti grškega bankrota (ob 40% odpisu glavnice) padla samo iz 84 na 80%. Iz preglednic lahko tudi razberemo, da predlagani 21% odpis glavnice za imetnike grškega dolga, po mnenju finančnih trgov, še vedno ne bo zadostoval, da bi se Grčija izognila radikalnejšemu prestrukturiranju svojih obveznosti.

Prav tako se bosta grškemu scenariju zelo težko izognili Portugalska in Irska, kjer so izračunane stopnje verjetnosti bankrota ob realističnih scenarijih v dveh letih okoli 50%, v petih letih pa med 57 in 73%! Razen seveda v primeru, če ne bi bili upniki pripravljeni požreti 60 in več odstotnih odpisov glavnice, ali če bi evropska centralna banka z agresivnimi nakupi obveznic trajno znižala obrestne mere na današnje ravni Španije in Italije. Trgi in matematika pravita tudi, da sta Italija in Španija razmeroma zanesljivo na varni strani, čeprav pri 20-35% stopnji verjetnosti bankrota v 5-letih tudi tam politiki nimajo več veliko manevrskega prostora.

Kar se tiče Slovenije, lahko ponovimo, da kreditno tveganje za Slovenijo še ni zaskrbljujoče, država si izposoja denar po ugodnih obrestnih merah, prav tako je verjetnost razglasitve bankrota še vedno zelo nizka (v dveh letih je nižja od 5%, v petih letih pa pod 17%). Cilji pametne ekonomske politike bi morali biti v prihodnje usmerjeni v to, da med članicami evroobmočja ostanemo v družbi Slovaške in Estonije, ne pa da se pridružimo potencialno problematični skupini Španije in Italije.