Odvisno od časovnega horizonta.
Vsaka naložba (pa naj gre za delnice, obveznice, depozite, surovine, nepremičnine,..) ima svojo pričakovano donosnost in tveganje. Vlagatelji mnogokrat radi pozabijo na drugo komponento in jih zanima samo, kakšno donosnost lahko pričakujejo. Delnice so se zgodovinsko izkazale za naložbeno skupino, katerih donosi so v povprečju presegli donose obveznic, ki predstavljajo poleg delnic glavno naložbeno skupino, v kateri vlagatelji varčujejo s svojimi prihranki. Ta presežni donos, ki mu rečemo premija za tveganje, je v obdobju 1928 – 2010 znašal 6,03 odstotne točke merjeno z aritmetičnim povprečjem (S&P 500), oz. 4,31 odstotnih točk z geometričnim. Do podobne ugotovitve bi prišli tudi, če bi analizirali ostale delniške trge.
Tabela 1: Povprečna letna donosnost in tveganje ameriških delnic v obdobju 1928 - 2010
|
|
Delnice
|
Obveznice
|
Premija
|
|
Donosnost (aritmetično)
|
11,31%
|
5,28%
|
6,03%
|
|
Standardni odklon
|
20,21%
|
7,74%
|
|
Zaradi višje pričakovane donosnosti so delnice bolj tvegane (vsaj na kratek rok). Za mero tveganja se uporablja standardni odklon, ki kaže na nihajnost donosov posamezne naložbe. Višji kot je, bolj so donosi razpršeni okrog povprečne vrednosti.
Lažje je to prikazati grafično, kjer vidimo, da čeprav je bila povprečna letna donosnost ameriških delnic v obdobju 1928 – 2010 preko 11 odstotkov (83 obdobij), je bilo kar 24 takšnih let, ko je bila donosnost negativna. Najslabše je bilo leto 1931, kjer so vlagatelji doživeli padec v višini 43,84 odstotkov, sledi leto 2008 s padcem slabih 37 odstotkov. Torej delnice so na kratek rok zelo volatilne in so neprimerne za kratkoročno varčevanje (če potrebujemo sredstva v roku enega leta). Če domnevamo, da sledi porazdelitev letnih donosov normalni verjetnostni porazdelitvi je verjetnost, da bodo delnice dosegle negativen donos v posameznem letu skoraj 30%.
Vir: lastni izračun
Če pa ima vlagatelj dolgoročni horizont varčevanja, potem so delnice skorajda enako tvegane, kot obveznice, vendar z mnogo višjim pričakovanim donosom. V spodnjem grafu vidimo, kakšno donosnost so vlagatelji dosegli, če so varčevali v ameriških delnicah 20 let. Opazoval sem obdobje 1928 - 1990. In, kot vidimo ni bilo nobenega 20 letnega obdobja, v katerem bi vlagatelj doživel negativne donose. V povprečju je vlagatelj dosegel povprečno letno donosnost 11,27 odstotka v posameznem 20 letnem obdobju.
Tabela 2: Povprečna anualizirana letna donosnost 20 letnih obdobij in tveganje ameriških delnic v obdobju 1928 - 1990
|
S&P 500 v obdobju1928 - 1990
|
Delnice
|
Obveznice
|
Premija
|
|
Donosnost
|
11,27%
|
5,18%
|
6,09%
|
|
Standardni odklon
|
3,41%
|
2,98%
|
|
Najslabših dvajset let je ujel tisti vlagatelj, ki je vložil konec leta 1928 in doživel velik borzni zlom ter desetletje trajajočo depresijo; kljub temu je dosegel 2,37 odstotni povprečni letni donos. Pod 6,5% letnim povprečnim donosom najdemo le še dvoje obdobij (1927 in 1929). Najboljših dvajset let je bilo, če je vlagatelj varčeval od konca 1979 do 1999 – 17,69 % povprečna letna donosnost. V spodnjem grafu vidimo, da največ opazovanih obdobij pade v interval donosnosti med 11% in 12% (10 opazovanih obdobij)
Če pogledamo nihajnost teh dvajsetletnih donosov vidimo, da je skorajda identična, kot pri naložbi v obveznice za dvajset let, kljub mnogo višji donosnosti delnic. Verjetnost, da bo vlagatelj doživel negativen donos po dvajsetih letih v delnicah, je praktično nič (0,05%).
Vir: lastni izračun
Kot smo videli, je tveganje delnic odvisno od časovnega horizonta vlagateljev. Krajše, kot je, bolj so tvegane. Mnogokrat vlagatelji ob negativnih informacijah in ob vsakem manjšem padcu na delniških trgih (dolžniška kriza v Grčiji, nemiri na Bližnjem vzhodu, potres na Japonskem), reagirajo panično ter pozabijo, zakaj sploh varčujejo (finančni cilji) in kakšen je njihov časovni horizont. Ampak, kot smo videli, donosi delnic na kratek rok zelo nihajo in bodo tudi leta, ko bodo donosi negativni. Vlagatelji se ne smejo orientirati na ta kratkoročna nihanja, temveč morajo disciplinirano zasledovati svojo začrtano pot, ter izkoristiti padce delnic za rebalans svojega portfelja, saj nižji tečaji delnic pomenijo višjo pričakovano donosnost v prihodnje.
Čeprav smo s to analizo videli, da je za dolgoročnega vlagatelja skorajda nepomembno, kdaj prične varčevati v delnicah, pa je pričakovan donos vlagateljev odvisen od vrednotenja delniških trgov v trenutku pričetka varčevanja. Naslednjič bom prikazal, da so vrednotenja glavni dejavnik pričakovanih dolgoročnih donosov delnic ter kaj lahko vlagatelji pričakujejo, če danes vstopijo na delniški trg.