Visoko tvegane obveznice ali t.i. junk bonds so v letih 2009  in 2010 vlagateljem prinesle izjemne donose in v tem obdobju presegle donose delnic. To so obveznice ki imajo nizko bonitetno oceno oz. nimajo ocene t.i. investicijskega razreda. Ponavadi gre za podjetja, ki so finančno šibka in/ali se soočajo s težavami v poslovanju. Ni pa to nujno. Lahko gre samo za podjetje, ki je majhno, ima kratko zgodovino poslovanja ali je imelo finančne težave v preteklosti. Agencije za ocenjevanje kreditnega tveganja pogosto »kaznujejo« takšno podjetje in mu pripišejo nizek rating ali zahtevajo, da izkazuje finančne kazalnike, ki ustrezajo investicijskemu razredu dolga obdobja, preden mu pripišejo višjo oceno.

Trg visoko tveganih obveznic se je razvil v ZDA v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V devetdesetih je sledil padec trga in prihodnost tega trga takrat ni izgledala rožnato. Danes pa spet predstavlja pomemben vir sredstev za nerangirana podjetja in podjetja, katerih bonitetna ocena ne sodi v investicijski razred.

Evropska podjetja so letos izdala za 38 mrd EUR visoko tveganih obveznic in se že približujejo lanskemu rekordu, ko so izdaje dosegle 51 mrd EUR. Trg visoko tveganih obveznic je dobro razvit v ZDA, kjer obveznice predstavljajo alternativo bančnim posojilom. Več kot 400 vzajemnih skladov v ZDA investira v visoko tvegane obveznice, kar predstavlja stabilno povpraševanje po takšnih papirjih. Evropska podjetja si raje izposojajo od bank in do pred kratkim še ni bilo povpraševanja s strani vzajemnih skladov. Finančna kriza je marsikaj spremenila. Ponudba visoko tveganih obveznic se je povečala, ker mnogo evropskih podjetij ne dobi posojil od bank. Povpraševanje je visoko, ker investitorji v okolju nizkih obrestnih mer iščejo donose. Število skladov, ki nalagajo na evropski trg visoko tveganih obveznic se je od finančne krize podvojilo in zdaj znaša 34, v upravljanju imajo 6,5 mrd EUR. Dokler se pred kratkim niso pojavili strahovi glede globalnega ekonomskega okrevanja, so imeli ti skladi neto prilive vsak teden v letu.

Po dveh izredno uspešnih letih (leta 2009 so donosi presegli celo 60%) so se začeli rekordni odlivi iz teh skladov. Maja letos so cene dosegle vrh, takrat so donosi do dospetja visoko tveganih obveznic dosegli zgodovinsko dno, ko je povprečna donosnost na trgu znašala 7%. V juniju so se začeli enormni odlivi, cene so začele padati. Razlog temu so nemir zaradi grške krize in politična in ekonomska nestabilnost v ZDA. Cene visoko tveganih obveznic so namreč podobno kot delnice zelo kolerirane z dogajanjem v gospodarstvu.