Najprej se morate opredeliti. Ali verjamete, da je Dominique Strauss-Kahn (v nadaljevanju DSK) žrtev zarote ali ne? Če ste prepričani, da je žrtev zarote, ta članek žal ni za Vas.

Razkritje: avtorica tega članka je prepričana, da DSK ni žrtev zarote.

Vendar je kar 60% Francozov prepričanih, da DSK dejansko je žrtev zarote: tajna operacija, katere cilj je bil, da so v hotelsko sobo infiltrirali sobarico, ki ga je lažno obtožila napada, kar še posebej kaže tudi to, da številka hotelske sobe 2806 ustreza datumu strankarskih volitev Socialistične stranke v Franciji – 28. junij!

Če nadaljujemo v to smer, se odpre še ogromno drugih konzerv s črvi. Recimo napad na dvojčka 11. septembra (po določenih teorijah stoji za tem Mossad, po drugih Američani sami,...). Da se sploh ne pogovarjamo ali je Osama bin Laden sploh mrtev? Kaj pa Elvis?

Grobo pravilo bi se naj glasilo takole: bolj kot je družba svobodna, manjša je nagnjenost k teorijam zarote. Večja kot je kultura odvisnosti, bolj so ljudje nagnjeni, da povsod vidijo delo skritih sil.

Večina držav v Evropi ima močno, paternalistično vlogo. Država naj poskrbi za vse. Bilo bi zelo zabavno enkrat spremljati kateregakoli od slovenskih televizijskih dnevnikov in šteti kolikokrat nekdo omeni, za kaj vse bi morala država poskrbeti (plačati, zgraditi, narediti...). 

To je tudi odlično prelaganje odgovornosti. Meni ni potrebno nič. Država mora poskrbeti.

In v takem okolju je seveda enostavno verjeti, da obstajajo temne sile, ki preprečujejo, da bi država poskrbela za vse nas, tako kot bi morala. Skrivne organizacije. Razni Illuminati, Prostozidarji ali Opus Dei agenti.

Potem pa je še drugo implicitno prepričanje, ki je tudi v Sloveniji močno prisotno. Gre za Balzacov izrek, da se za vsakim bogastvom skriva zločin. Ta evropski pogled je diametralno nasprotje ameriškemu, ki slavi bogastvo kot nagrado sposobnih in uresničitev ameriških sanj, ki so »raison d'etre« za obstoj ZDA. V Evropi nasploh je bogastvo kot neka rahla sramota, ki jo je potrebno skriti in opravičiti.

DSK je bil pred tem vpleten še v eno afero, ki je odmevala po Franciji, v kateri ni imel zagovornikov. Slikali so ga namreč, ko je sedal v Porsche-ja. V zdaj že slavnem citatu, kaj bi mu lahko preprečilo uspešno politično kariero, je poleg žensk omenil denar. V Ameriki je osebno bogastvo političnega kandidata omenjeno kot njegova prednost – prvič, je dokaz sposobnosti, drugič pa dokaz, da ne kandidira iz koristoljubnih razlogov.

Mogoče je čas, da sami za kaj poskrbimo. In tudi da priznamo, da bogastvo ni zločin, ampak da je zločin, če napadeš sobarico.