Moderatorka: Pozdravljeni in dobrodošli v današnji naložbeni kavarni. Današnji klepet je na temo "Ali je srebrni balon že počil?, z nami pa je višji finančni analitik Damjan Kovačič.
Vabimo Vas, da mu zastavite vprašanja, ki Vas zanimajo v povezavi z današnjo temo. Po 14.30 bo mogoče zastaviti tudi kakšna druga vprašanja, vse do 14.45, ko se bomo poslovili.
Moderatorka: Pa začnimo kar s prvim vprašanjem: Glede na vrtoglavi cenovni skok in enako hiter padec v brezno, je to konec manije, ki ne bo presežen dolga leta, morda celo desetletje?
Damjan Kovačič: Plemeniti pozdrav tudi z moje strani. Hic Silver Hic Salta
Moderatorka: Mislim da potrebujemo prevod iz latinščine.
Damjan Kovačič: V originalu je Hic Rhodus Hic Salta. Poglejte na Google...
Mnogi razvpiti premoženjski baloni imajo to značilnost, da cena od vrha do dna zraste od 5-10-krat, zato je pri cenah nad 30 potrebno upoštevati, da gre slejkoprej za dinamiko špekulativne manije, kjer se lahko naivni vlagatelji hitro opečejo.
Središče špekulativne manije na trgu srebra je bilo pri skladih ishares Silver Trust SLV, kjer so dnevni prometi poskočili na preko 5 mrd USD, v usodnem maju torej nepredstavljivih 100 mrd USD. Da ne govorimo o Proshares Ultra Silver skladu s finančnim vzvodom na srebro, ki je od konca februarja ekplodiral iz 120 na 380, v nekaj dneh groze pa se že skoraj vrnil nazaj na izhodišče, na 160?
Damjan Kovačič: Potencialni donosi pri teh nivojih iz moje perspektive enostavno ne odtehtajo tveganja. Ni nujno, da srebro ne bo preseglo 50 USD (letos se mi zdi to malo verjetno, mogoče 20%, v prihodnjih 2-3 letih pa 40%), vendar bo, podobno kot v preteklosti prej verjetno potrebna daljša in dolgotrajnejša konsolidacija, recimo vsaj pol leta okoli 25 USD na zadnjih tehničnih podpornih nivojih.
Moderatorka: Kako so se v času srebrne eksplozije in poka odrezale surovine na splošno?
Damjan Kovačič: Na splošno je razvidno, da so že od začetka leta pod pritiskom cene kmetijskih pridelkov in nekaterih surovin, ki so prav tako doživele enega največjih nekajdnevnih padcev v zadnjih letih. Surovinski indeks CRB je padel za skoraj 7%, nafta pa se je npr. spustila iz 115 USD/bbl pod 100 USD za sodček. Skratka, zlom na trgu srebra se ni zgodil v vakuumu, ampak je del umika vlagateljev (padec tržne vrednosti surovinskih delnic okoli 100 mrd USD) iz lani najbolj privlačnega sektorja
Če bi se sekularni surovinski cikel končal letos in bi/smo dosegli večletne vrhove, bi bil to eden zgodovinsko najkrajših surovinskih trgov. Vsaj v preteklosti so bili pravilom daljši od 15 let.
Moderatorka: Kaj pa delnice plemenitih kovin? Bežen pogled kaže, da se evforija pri srebru ni prenesla na družbe, katerih poslovanje je tesno povezano s cenami zlata in srebra.
Damjan Kovačič: Tako je, indeks zlatih in srebrnih rudnikov XAU se je od začetka leta odrezal slabše od svetovnih delniških indeksov, ki so zrasli za okoli 5%. Enaka je slika pri rudnikih-proizvajalcih srebra. Na primer družba Pan American Silver (začetek leta 41 USD, danes 33, 20% padec), Silver Standard Resources (tečaj pri 28 tam kot na začetku leta), Silver Wheaton (začetek leta 38, danes 34, 11% padec) in Silvercorp Metals (začetek leta 13, danes 10.5, 20% padec). Ne samo, da se evforija ni prenesla na te delnice, večinoma so celo izgubljale vrednosti…
Moderatorka: Kako si lahko razlagamo to divergenco?
Damjan Kovačič: V tehnični analizi gibanj, je taka divergenca razlog za previdnost, udeleženci na trgu so zelo skeptični in ne verjamejo, da so cene srebra nad 20 in 30 USD v tem trenutku vzdržne.
Nekdo se moti, ali tisti ki stavijo na srebro in ga kupujejo v fizični obliki, na terminskih trgih ali pa preko delnic super uspešnega srebrnega iShares Silver Trust ETF-ja, ali pa investitorji v delnice rudnikov pl. kovin.
Vsekakor izgleda da dobro poučeni vlagatelji in trgovci, »smart« money stavijo, da so tako visoke cene srebra 30-50 USD/unčo srednjeročne nevzdržne, zato v tem trenutku niso posebej agresivni kupci teh delnic. Kar z drugimi besedami pomeni, da je vsaj do konca poletja pričakovati konsolidacijo cene srebra, ki bi se lahko spustile v območje okoli 200-dnevnega drsečega povprečja med 25-30 USD/unčo.
Moderatorka: Kateri so pozitivni fundamentalni dejavniki, ki bi še lahko poganjali dolgoročno rast cen?
Damjan Kovačič: V tem trenutku so to trije glavni. Še vedno negativne realne obrestne mere pri ključnih azijskih potrošnikih, ki so tradicionalno nori na zlato in srebro (Kitajska -2.4%, Indija -1.5%, Vietnam). Prav tako dobivam od svojih kontaktov v industriji podatke o pomanjkanju rafiniranega zlata in srebra v obliki kovancev in palic (kljub močnemu povpraševanju so kovnice v ZDA, Kanadi, Avstriji, Avstraliji in Južni Afriki opustile določene programe, nekatere zlatnike in srebrnike je mogoče dobiti šele po nekaj tednih in še to v zelo omejenih količinah…)
Prav tako niso množice malih vlagateljev tiste, ki kupujejo fizično srebro, njihova udeležba v tem segmentu je po informacijah od dealerjev pravzaprav minimalna, špekulacije se dogajajo na finančnih trgih…
Moderatorka: Mogoče kakšen konkreten primer o vedenju znanih vlagateljev?
Damjan Kovačič: Če sklepamo po podatkih iz konca zadnjega četrtletja (31.1.) George Soros, ki je pred časom razglasil zlato za »ultimativni balon« odprodal za 650 mio USD delnic zlatega ETF-ja, firma Touradji Capital Management prav tako prodala vseh svojih 173.000 delnic, med znanimi lahko omenimo še Eton Park Capital, ki je prodal polovico svoje pozicije. Zanimivo je,da John Paulson, ki med drugim upravlja denar nekaterih najbogatejših Slovencev, v prvem četrtletju ni spreminjal svoje zlate pozicije.
Moderatorka: Še tvoj pogled na najbolj špekulativni segmet trg plemenitih kovin - majhne rudarske družbe, tako imenovani juniorji?
Damjan Kovačič: Majhne rudarske družbe imajo lastnosti nakupnih opcij (call opcij), kjer so glavne spremenljivke 1) cena surovine 2) splošna klima na trgih ter najpomembnejše 3) dostop do virov financiranja in 4) konkretni rezultati vrtanja, uspešnost pri povečevanju resursov…
Moderatorka: Kakšni pa so prilivi špekulativnega kapitala v ta sektor?
Damjan Kovačič: V primeru super-mega premoženjskih balonov, podobnim tistim tehnološke delnice na Nasdaqu ali pred leti na balkanskih trgih , je ta sektor daleč najbolj vroč v zadnji terminalni fazi manije, ogromno je novih IPO-jev, v sektor se zliva morje špekulativnega kapitala. V tej fazi bomo v 6 mesecih ali letu dni videli dnevni skoki znašajo 20 in več%, mesečni 100%, polletni nekaj 100%...
Zaenkrat kaže, da so špekulanti ostali bolj ali manj doma, o velikih prilivih ni ne duha ne sluha...
V primeru super-mega premoženjskih balonov, podobnim tistim tehnološke delnice na Nasdaqu ali pred leti na balkanskih trgih , je ta sektor daleč najbolj vroč v zadnji terminalni fazi manije, ogromno je novih IPO-jev, v sektor se zliva morje špekulativnega kapitala. V tej fazi bomo v 6 mesecih ali letu dni videli dnevni skoki znašajo 20 in več%, mesečni 100%, polletni nekaj 100%...
Damjan Kovačič: Torej če pogledamo je danes ta segment (približek indeks na borzi v Torontu TSX Venture CDNX) daleč od balona, saj je od marca 2009 pridobil okoli 250%, kar je toliko kot npr. trgi v razvoju, in je še pod rekordom iz leta 2008. Ni slabo, sploh druga polovica lanskega leta je bila super od 1400 na 2400 (+71%), vendar vse prej kot spektakularni ognjemet, ki bi ga pričakovali za terminalno fazo manije.
Moderatorka: Kakšen pristop oz. trgovalno strategijo za trge plemenitih kovin priporočaš povprečnim vlagateljem?
Damjan Kovačič: Vse je odvisno od individualnega apetita za tveganje. Na splošno bi rekel, da je zaradi izrednih nihanj za tiste, ki imajo večje pozicije smiselno, da recimo odprodajo 50% osnovnega portfelja ob velikih skokih in ga nato dokupijo nazaj ob poletnih razprodajah.
Moderatorka: Kaj pa za pasivne, dolgoročno usmerjene varčevalce?
Damjan Kovačič: S plemenitimi kovinami lahko skonstruiramo zelo učinkovite portfelje, kar pomeni, da z manjšim tveganjem dosežemo enak ali višji donos. V zadnjih 40-letih se je izkazalo za optimalno razmerje 10-15%. Glede na to, da smo zelo verjetno v drugi polovici bikovskega cikla rasti, bi raje svetoval nižjo, okoli 10% alokacijo sredstev zlato in delnice plemenitih kovin.
Gost: Kakšen je tvoj pogled na rezultate NKBM v Q1?
Damjan Kovačič: Bolj pomemno je, kaj si mislijo novi poljski lastniki, glede na to, da je uprava za letos napovedovala 34 mio EUR dobička iz rednega poslovanja in 23 mio EUR čistega dobička...kar je glede na objavljene rezultate bolj malo verjetno...
Največja rak rana Nove KBM je trenutno kakovost kreditnega portfelja, kjer izkazujejo 12% bruto slabih kreditov (skupaj slabih kreditov za 550 mio EUR, 327 mio oblikovanih slabitev in 83.2 mio neto rezervacij v 2010). Primerjalno gledano je med najbolj prizadetimi evropskimi bankami, saj je njen obseg slabih kreditov 2.7-krat večji od evropskega povprečja (4.5%) in tudi dvakrat višji od povprečja južnoevropskih bank (6%).
Ključno vprašanje objektivne analize je ali so opravljene slabitve zadostne, glede na stanje kreditnega portfelja? Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti brez podrobnega poznavanja stanja kreditov nebančnemu sektorju in kako bo s problematičnimi zunajbilančnimi garancijami, ki so jih dale banke gradbenim firmam?
Gost: Pozdravljeni! Moram pohvalit vaše sklade, ki so res kvaliteno upravljani! Zanima me vaše mnenje ali je zdaj že pravi market timing za vstop v juniorje iz segmenta plemenitih kovin? Bi se odločali za vstop po četrtinah - vsak mesec eno četrtino?
Damjan Kovačič: najprej mirno na počitnice, potem pa konec avgusta nakupna priložnost. Glede na sprejemanje tveganja tudi lahko, vseeno raje počakaj do julija. Imaš ugledane katere kandidate?
Gost: seveda...kvalitetna uprava, zemljišča, dovolj denarja za 1 leto poslovanja
Moderatorka: Današnji čas se izteka. Hvala vsem za sodelovanje. Povzetek kavarne bo od jutri naprej objavljen na Problogu. Če želite prejemati opomnik za kavarno nam to naročite. Če želite prejemati Provlagatelj in ste naš vlagatelj, se lahko nanj naročite in ga boste brezplačno prejemali domov po pošti. Se tipkamo naslednjič.
Damjan Kovačič: Hvala vsem prisebnim in prosotnim...Plemenit pozdrav do konca poletja.