Moderatorka: Pozdravljeni in dobrodošli v današnji naložbeni kavarni. Danes bo do 14.30 pogovor potekal o razvijajočih se trgih v primerjavi z razvitimi trgi - gibanje v letošnjem letu in pričakovanja v prihodnje.
Do 14.30 bo pogovor potekal izključno o tej temi in Vas vabimo da v zvezi s tem postavite vprašanja našima današnjima gostoma, ki sta - mag.Tadeja Brglez, upravljalka dolžniških naložb in Aleš Šoba, CFA, višji analitik. Po 14.30 Vas vabimo, da nam postavite tudi kakšna druga vprašanja.
Pa bi začela kar s prvim vprašanjem.Kako se je pričelo leto za obe naložbeni skupini - delnice držav v razvoju in kako za delnice razvitih držav?
Aleš Šoba: Do 11. februarja so delnice razvitih držav (merjeno z indeksom MSCI World) presegle donos delnic držav v razvoju (MSCI EM Index) za slabih 10 odstotkov, vendar se je takrat zgodil preobrat in delnice EM (Emerging markets) znova prehitevajo delnice DM (Developed markets). Do 15.4 2011 sta tako letošnja donosa skorajda identična, čeprav oba (merjeno v evrih) negativna. MSCI World je nižje za 3,25 %, MSCI pa nižje za 5 odstotkov.
Moderatorka: Kaj je glavni razlog za negativne donose v prvih treh mesecih in pol?
Aleš Šoba: Glavni razlog je močan evro nasproti ostalim valutam, saj sta oba delniška indeksa, ki spremljata delnice EM in delnice DM, najvišje po krizi 2008.
MSCI World je merjeno z ameriškimi dolarji višje letos za 4,5%, MSCI EM pa za 2,6%.
Moderatorka: Kaj je glavna investicijska tema, ki letos vpliva na gibanje delnic držav v razvoju?
Aleš Šoba: Inflacija!
Rekordne cene hrane in surovin, so se pričele prenašati v cene potrošnih dobrin. Centralne banke so zato reagirale z dvigovanjem ključnih obrestnih mer in ostalimi ukrepi bolj restriktivne monetarne politike. Višja inflacija in višje obrestne mere pomenijo nižje profitne marže, na kar so se vlagatelji odzvali s prodajami. Tudi EM gospodarstva gredo skozi poslovne cikle
Moderatorka: Zakaj je inflacija takšen problem v državah v razvoju in ne toliko v razvitih državah?
Aleš Šoba: Predvsem zaradi visokih cen hrane. Hrana ima velik delež v indeksih cen življenjskih potrebščin. Tako ima hrana 46,2 % delež v Indiji, 38% v Rusiji in 33,6% na Kitajskem. Zvišanje cen hrane mnogo bolj občuti potrošnik v državi v razvoju, kot pa v razvitih državah.
Moderatorka: Ali se ukrepi centralnih bank že kažejo v umirjanju inflacijskih stopenj?
Gost: Kaj je za pričakovati v naslednjih 3-6 mesecih? na obeh trgih? kdaj lahko pričakujemo, da bo inflacija vplivala na nižjo gospodarsko rast, nižjo potrošnjo in nižje dobičke podjetij?
Aleš Šoba: Zaenkrat še ne, saj smo pretekli petek bili priča podatku, da je rast cen življenjskih potrebščin na kitajskem dosegla 5,4 odstotka v primerjavi z letom prej.
v naslednji 3 - 6 pričakujemo nadaljevanje rasti inflacije in še dodatne ukrepe centralnih bank, kar bi se moralo odraziti v nižji rasti EM gospodarstev. Vendar na to gledamo pozitivno, saj se ta gospodarstva pregrevajo.
Gost: Kateri sektorji bodo prvi na udaru? Mislim na cene delnic.
Aleš Šoba: V preteklih 6 mesecih so bili že na udaru predvsem sektorji vezani na potrošnika, zmagovalec pa energija. pričakujemo nadaljevanje tega trenda
Gost: Potem menite, da se bodo vlaganja še umikala iz EM v smer DM? lahko torej še pričakujemo rast npr. ameriške borze
Aleš Šoba: zadnje tedne že opažamo, da se vlagatelji vračajo na EM trge z novimi prilivi; pričakujemo nadaljevanje rasti tako ameriških delnic, kot EM delnic, vendar razlika ne bo tako velika kot v preteklih letih
Moderatorka: Se lotimo malo še obvezniškega trga.
Kaj je povzročilo močnejšo rast cen obveznic razvijajočih se trgov v preteklih dveh letih v primerjavi z razvitimi trgi?
Tadeja Brglez: Predvsem zelo nizki donosi obveznic razvitih držav, večji apetiti vlagateljev po sprejemanju tveganja in predvsem močna globalna likvidnost.
Moderatorka: Katera so glavna tveganja pri investiranju v obveznice razvijajočih trgov?
Tadeja Brglez: Glavno tveganje je politično, ostala valutno, likvidnostno in inflacija.
Moderatorka: Kakšna pa je razlika pri likvidnosti obveznic?
Tadeja Brglez: Cene obveznic Em so bolj odvisne od mednarodnih denarnih tokov, manj je notranjih stabilnih kupcev (pokojninski skladi). V času kakega pretresa se lahko hitro zgodi, da ta likvidnost poide.
Moderatorka: Kakšna je donosnost EM obveznic in obveznic razvitih trgov letos?
Tadeja Brglez: V povprečju so pridobile 1,4%, medtem ko so donosi obveznic razvitih držav v povprečju malnekost negativni.
Moderatorka: Če pogledamo posamezne trge znotraj nložbene skupine EM delnic, katere države so se letos najbolje odrezale?
Aleš Šoba: Visoke cene nafte so seveda najbolj ustrezale Rusiji, ki ji ob izjemno nizkih vrednotenjih, ni bilo problem doseči visoko rast. Do 19.4.2011 je bil ruski MICEX višje slabe 4 odstotke v evrih. Najslabše se je godilo Indiji in Braziliji, s padcema 12 in 8 odstotkov.
Moderatorka: Ali pričakujete, da bo Rusija nadaljevala svoj vzpon ali je čas za katere druge države BRIC?
Aleš Šoba: Pričakujemo, da bodo cene nafte ostale visoke, tako, da ostajajo pričakovanja glede ruskih delnic pozitivna. Medtem, ko med ostalimi tremi dajemo največ možnosti kitajski, kjer pričakujemo, da bo inflacija dosegla vrh blizu 6 odstotkov medtem, ko bosta imeli Indija in Brazilija več težav z ukrotitvijo inflacije, kar se bo negativno odrazilo v njihovih doseženih donosih...
Moderatorka: Pa poglejmo še bolj dolgoročne teme - recimo za obdobje naslednjih 10 let.
Preteklo desetletje je bilo v znamenju EM, saj so donosi tam močno presegli razvite države.
Aleš Šoba: Zadnjih deset let je bilo spektakularnih za delnice EM in vlagatelji, ki so verjeli v zgodbo EM in naložili večji del svojega portfelja v EM delnice in ne v DM delnice, kot uči teorija je v obdobju 2001 – 2010 dosegli 16 odstotni povprečni letni donos (merjeno v USD, reinvestiranje dividend). Naložba v delnice razvitih držav pa je prinesla borih 2,8 odstotka na leto. Kumulativna razlika znaša razlika 300%!
Gost: kakšna je pričakovana dolgoročna netvegana obrestna mera
Tadeja Brglez: Bi rekla okrog 4,5%. V nekih normalnih razmerah.
Moderatorka: Ali se lahko takšno desetletje ponovi?
Aleš Šoba: Takšno desetletje bo težko ponoviti, prvič EM delnice ne bodo dosegle tako visokih donosov, DM delnice pa ne bodo imele tako slabega desetletja, kot so ga imele.
Gost: torej naložit v DM za kakšno dolgo obdobje?
Aleš Šoba: na dolgi rok nedvomno
Gost: desetletje?
Aleš Šoba: za delnice je primerno vsaj 10 let na 10 let so redki donosi negativni, pridejo pa slaba obdobja (leto, dve,)
Moderatorka: Kakšna so bila vrednotenja na začetku 2001 in kakšna so danes?
Gost: preferirate kakšno DM državo?
Aleš Šoba: Delnice razvitih trgov so kotirale pri 25,2 kratniku dobička (P/E), delnice EM pa le pri 13,7; kljub dejstvu višje pričakovane rasti.
Na kratek rok še vedno Rusija (nafta), na dolgi pa tam, ko bo najvišja gospodarska rast (Indija).
Moderatorka: Zakaj bi se nekdo odločil za nakup EM obveznice in ne raje delnice?
Tadeja Brglez: Podatki za preteklost kažejo, da so donosi EM obveznic dosegli 2/3 donosov delnic ob polovični volatilnosti.
Gost: preferirate kakšno DM državo?
Aleš Šoba: med razvitimi je trenutno Evropa najcenejša, vendar upravičeno.
Moderatorka: Kje je mogoče kupiti obveznice EM?
Tadeja Brglez: Najboljše, da izberete katerega od ETF-ov, ki nalagajo v ta segment trga. tako bo stroškovno najugodneje npr. ISHARES JP MORGAN EM bond fund.
Gost: kakšna so današnja vrednotenja (Evropa)?
Aleš Šoba: Eurostoxx 50 kotira pri 11,6 kratniku dobička, S&P 500 pa pri 15,3 kratniku; takšen diskont je redko bil v zgodovini, kljub višji rasti ZDA
Moderatorka: Če pogledamo naprej kakšne donose pričakujete v prihodnjih letih?
Aleš Šoba: V naslednjih desetih letih pričakujemo 13 odstoten povprečen donos za EM delnice in slabih 7 odstotkov za delnice razvitih držav. Glavno gonilo bo rast dobičkov, ki se bo umirila s preteklih 13,7 odstotkov na 10,8 odstotkov in bo posledica visoke gospodarske rasti v teh gospodarstvih in apreciacije valute. Ostalo bodo prinesle reinvestirane dividende, medtem, ko ne pričakujemo efekta iz naslova spremembe vrednotenj (P/E bo ostal med 13 in 14).
Moderatorka: Kakšen del donosa EM obveznic približno se ustvari na račun valute?
Tadeja Brglez: Podatki za preteklost kažejo, da je valuta v povprečju prispevala od 40-50% donosa.
Gost: Torej so pričakovani EM donosi večji od DM?
Aleš Šoba: Da EM delnice so kljub pretekli rasti, še vedno zanimivejše. zaenkrat še ni balona, saj kotirajo pri 13 kratniku dobička, nasproti razvitim, ki so pri 14 kratniku.
Moderatorka: Kaj pravite na investicijo v EM obveznico trenutno?
Tadeja Brglez: Pribitki za tveganje so se v zadnjih dveh letih zelo znižali, prav tako donosi. S tega vidika se mi ne zdijo privlačna naložba. Pričakujem pa višje donose od obveznic razvitih trgov predvsem na račun vrednosti valut.
Moderatorka: Dolgoročno ostajate torej naklonjeni EM delnicam v primerjavi z DM?
Aleš Šoba: Absolutno. Sekularna pozitivna zgodba ostaja enaka, kljub kratkoročnim problemom z inflacijo. Pričakovana gospodarska rast ostaja dvakrat višja, kot v razvitih gospodarstvih, kar se bo pokazalo v dobičku EM podjetij. Zadolženost EM gospodarstev je nizka, demografska zgodba ugodna. Razvite ekonomije ostajajo s svojimi strukturnimi problemi – visoka zadolženost, nizka rast, demografsko neugodna slika; manj atraktivne na dolgi rok.
Gost: Dolgoročno naklonjeni DM (več kot desetletno obdobje), pričakovanji donosi večji pri EM
Moderatorka: Zdaj lahko postavljate tudi splošna vprašanja. Četudi se bo pogovor drugače nadaljeval še vedno v smeri naše današnje teme.
Aleš Šoba: Da, nekje 4 - 6 odstotkov na leto povprečno.
Moderatorka: Kaj so poglavitna tveganja pri EM?
Aleš Šoba: Glavna tveganja da se pozitiven scenarij uresniči so: Kitajska - morala bo počasi svojo rast preusmeriti od izvoza in investicij na domačo potrošnjo, če bo želela obdržati visoke rasti. Sčasoma bodo tudi izkoristili poceni delovno silo, ki je do sedaj prihajala z revnega podeželja. Tudi demografska slika Kitajske ni najboljša, predvsem zaradi politike enega otroka.
Tudi nevarnost nepremičninskega balona na kitajskem in posledično bančna kriza lahko omaja ta scenarij.
Indija ima problem predvsem v slabi infrastrukturi, ki jo nujno potrebuje za nadaljnji razvoj.
Gost: Štejete med EM tudi Balkan?
Aleš Šoba: Balkan je bolj frontier markets (po definiciji MSCI), med EM jih ne najdemo
v bistvu so EM, vednar še bolj tvegani manjša razvitost trga kapitala.
Gost: Jih lahko primerjamo z MSCI EM indexom..
Aleš Šoba: Ne, saj pravim da razvitost trga kapitala je pod EM in tudi korelacija je bila v zadnjih letih nizka; Balkan ni sledil uspehu EM. Likvidnost je na psu.
Moderatorka: Kaj je bil odločujoči faktor uspeha EM v pretklih desetih letih?
Aleš Šoba: Glavna tema, da imajo gospodarstva EM takšno rast, je da so izkoristila globalizacijo in liberalizacijo mednarodne trgovine in so se močno okrepile v menjalnih sektorjih (izvozna usmerjenost).
Ta proces je vzpodbudil urbanizacijo in industralizacijo teh ekonomij, še posebej Kitajske, ki je postala motor svetovnega gospodarstva. Ta proces nadaljnjega razvoja EM ekonomij je samovzdržen, saj rast proizvodnega sektorja (Kitajska) in storitveni sektor (Indija) ustvarja nova delovna mesta in dviguje življenjski standard, kar vzpodbuja proces urbanizacije.
Gost: kaj menite o rasti srebra, se pričakujejo nadaljne rasti?
Aleš Šoba: Zaenkrat ja, čeprav na srebro gledamo bolj kot na špekulacijo, kot na investicijo, težko je določit pošteno vrednost.
Moderatorka: Počasi je čas za zadnja vprašanja. Danes se kavarna zapira ob 14.45.
Kako bi torej svetovali dologoročnim vlagateljem da sestavijo svoj portfelj?
Aleš Šoba: Zaradi višjih pričakovanih donosov, naj večji del portfelja namenijo delnicam EM, vendar naj ne zapostavijo delnic razvitih držav, kjer najdemo mnogo kvalitetnih globalnih podjetij, ki so danes podcenjena. ob delnicah pa ne pozabit na ostale naložbene skupine, kot so obveznice, depoziti,... čeprav delnice nasplošno so privlačnejše od obveznic v tem trenutku!
Moderatorka: Današnji čas se je iztekel. Hvala za sodelovanje. Povzetek kavarne bo objavljen na Problogu. Če želite prejemati opomnik za kavarno nam to naročite preko obrazca, ki ga najdete pod Kotakt. Se tipkamo naslednjič.