Za nami je marec, ki je prinesel prve letošnje pretrese na borzah, ki so bili posledica potresa 9. stopnje na Japonskem in nuklearne nesreče, ki je sledila. Tako je svetovni delniški indeks S&P Global 1200 v prvi polovici marca izgubil več kot 7 % v evrih, nato pa mesec zaključil na -3,8 %. K negativnim številkam v evrih je prispevala tudi naša rastoča domača valuta, saj je sicer ameriški indeks S&P 500 marec končal blizu ničle. Rast evra je povezana z že prejšnji mesec omenjanim dvigom ključne obrestne mere Evropske centralne banke z 1 % na 1,25 %.

Glede na precej odprtih kriznih žarišč po svetu se trgi pravzaprav držijo presenetljivo dobro. Kar je precejšen kontrast z lanskim pomladanskim 16-% padcem, čemur sta botrovala »zgolj« evropska dolžniška kriza (ki je ne nazadnje še vedno tukaj) in misteriozni »Flash Crash« maja 2010. Danes imamo državljansko vojno v Libiji, demonstracije drugje po Bližnjem vzhodu, soočanje s posledicami katastrofalnega potresa na Japonskem in še vedno trajajoče nuklearne nesreče v Fukušimi in že omenjene »pujse« (PIGS), za katere upamo, da bodo ostali samo pri kratici PIG – torej Portugalska, Irska in Grčija. Ter se jim ne bo v vrsti, kjer se prosi za denar, pridružila Španija.

Američani ostajajo prepričani vase. Njihovo gospodarstvo, kot zaenkrat kaže, ne more prizadeti nič od naštetega. Res pa je, da je vsota njihovih trenutnih strahov združena v strah pred inflacijo. Na začetku leta pričakovano gospodarsko rast v 2011 med 3 in pol in 4 odstotki lahko ogrozi inflacija. To zaenkrat ni najbolj verjeten scenarij, je pa mnogo bolj kot na začetku leta. Cena nafte je trenutno nad 110 dolarji za sod, cena galone pa za Američane nepredstavljive skoraj 4 dolarje. Tudi ostale surovine so se podražile in to se bo slej kot prej nekje poznalo. Ali na nižjih dobičkih podjetij, ki bodo ob skoraj 9-% brezposelnosti težko dvigala cene v končni potrošnji, ali pa v višji inflaciji, ki bo od centralne banke zahtevala dvig obrestne mere. Ne eno ne drugo ni dobro za delnice, seveda pa ni cilj, da bi se temu izognili, cilj je, da se to odvija dovolj počasi, da se ne zaduši gospodarsko okrevanje. Torej zaenkrat delnice še vedno rastejo in je razpoloženje zelo optimistično, potrebno pa je spremljati inflacijo in odzivanje potrošnikov nanjo.

V Sloveniji se bliža referendum o pokojninski reformi, ki bi utegnil vplivati na cene slovenskih obveznic. V prvi vrsti seveda državnih, posledično pa tudi vseh ostalih. Ker zaenkrat javnomnenjske ankete kažejo, da zakon ne bo sprejet, je za pričakovati, da bodo cene obveznic z daljšo ročnostjo padle. Zaenkrat je pribitek 10 letnih slovenskih državnih obveznic nad nemškimi stabilen pri 100 bazičnih točkah in se nahajamo nekje nad Belgijo in pod Italijo. Vendar je to varljiva stabilnost, saj se je pribitek tako belgijskih kot italijanskih obveznic od decembra znižal za okrog 40 bazičnih točk, kar pomeni, da se cena slovenskega dolga relativno v primerjavi z drugimi že dviguje. Cene delnic na Ljubljanski borzi so z izjemo tistih, ki se znajdejo na spisku morebitnih prevzemnih tarč, zelo stabilne na dnu tega borznega cikla. Ni zelo verjetno, da se bo dno še poglabljalo, preobrata navzgor pa tudi ni videti. Prodaja katerega od podjetij v bančni lasti bi prinesla svež veter, vendar napovedovati, kdaj bo slovenski nacionalni interes to dopustil, je kot bi napovedovali vreme.