Potres na Japonskem in posledična nesreča v jedrski elektrarni v Fukušimi je pravkar vzleteli ptici imenovani renesansa jedrske energije v trenutku spodrezal krila. Delnice podjetij povezane s to industrijo so v dveh dneh izgubile od 10 do 50%. V povprečju je celotna panoga padla za 15%. Ocenjujemo, da je v teh cenah zajet scenarij Černobila, ki pa, kot ocenjujejo strokovnjaki iz področja jedrske fizike, v tem primeru ni aktualen. Ključna razlika je, da je v Černobilu razneslo reaktor, ki je bil v polnem delovanju, in je bil konsturiran z veliko manj zaščitami v primeru nesreč kot so, sicer tudi že 40 let stari, reaktorji v Fukušimi. Tukaj je jedrska elektrarna zdržala potres 9. stopnje, se ugasnila, vendar se zaradi prekinitve toka električne energije reaktorji niso začeli ohlajati po predvidenem postopku.

Svetovni voditelji bodo zaradi jedrske nesreče v Fukušimi v zelo kratkem času postavljeni pred pomembno odločitev: jedrska energija da ali ne. V tej izbiri ne bodo imeli več opcije podaljševanje življenjske dobe starim elektrarnam, tmveč se bodo odločali o gradnji novih in modernejših elektrarn še z večjim tempom, kot se je načrtovalo do zdaj ali pa postopno zaprtje vseh jedrskih elektrarn.

Gradnja novih elektrarn

V tem primeru je zelo močan argument napredovanje tehnologije izgradnje novih jedrskih reaktorjev. Po Černobilu se je izoblikovalo izredno negativno javno mnenje do jedrske energije. Nenazadnje je bil takrat čas hladne vojne in smo živeli v neprestanem strahu pred jedrskim spopadom med velesilami. V zadnjih desetih letih so se z gospodarskim vzponom Kitajske in Indije potrebe po energiji začele močno povečevati, cene energentov so narasle, narasli pa so tudi izpusti toplogrednih plinov, kar izpostavlja nekaj prednosti, ki jih prinaša jedrska energija:

-       Skoraj nič izpustov toplogrednih plinov. Ne onesnažuje ozračja.

-       Mogoče jih je postaviti skoraj povsod.

-       Majhna količina materije proizvede velikansko količino energije – torej urana ne bo hitro zmanjkalo.

-       Posamezna elektrarna lahko proizvede velike količina zelo stabilne energije.

-       En sam tovornjak urana lahko proizvede ekvivalentno toliko energije, kot 10.000 tovornjakov premoga.

-       Nuklearna letalonosilka lahko kroži po Zemlji nenehno 30 let z začetnim gorivom, medtem ko ima dizelska letalonosilka domet 3.000 milj.

-       Razvoj lahko še poveča varnost.

Posledica navedenega je bilo tudi izboljšanje javnega mnenja v demokratičnih družbah do uporabe atomske energije. Raziskava javnega mnenja Evropske komisije opravljena lani je pokazala, da 44% ljudi podpira jedrsko energijo, medtem ko je bil delež leta 2005 še na 37%. Hkrati je bilo leta 2005 55% ljudi proti uporabi tega vira energije, medtem ko jih je bilo lani proti le še 45%. Posledica tega so bile odločitve o podaljševanju obratovalnih dovoljenj obstoječim elektrarnam. Politika se je zavedla, da brez tega vira ne more, gradnjo novih pa je načrtovala, vendar postopno, da med javnostjo ne bi povzročila prevelikega nasprotovanja. Primer tega je Nemčija, ki je komaj lani sprejela odločitev za podaljšanje obratovanja 17 starejšim elektrarnam, v tem tednu pa je kanclerka Merklova, ki ima pred seboj pomembne deželne volitve sporočila, da uvaja tri mesečni moratorij na to odločitev.

Postopno zaprtje jedrskih elektrarn

Zagotovo smo se v tem trenutku, kar zadeva javno mnenj vrnili vsaj v leto 2005. Mnogi strokovnjaki ocenjujejo, da bi bila varnost nuklearne industrije v tem trenutku veliko večja, če bi gradili nove nuklearke ne pa podaljševali obratovanja starih. Podaljševanje obratovanja zna postati po zadnjih dogodkih zelo nezaželeno in bo državam preostalo le še izbira da ali ne. Nekaj vmes pa ne. Odločitev ne je sicer mogoča, vendar malo verjetna v demokratičnih družbah. Dejstvo pa je, da se jedrska renesansa ne dogaja v razvitem zahodnem svetu ampak na Kitajskem. Danes Kitajska gradi 27 reaktorjev in še 160 jih nameravajo zgraditi in v tem tednu so zatrdili, da od svojih načrtov ne odstopajo.

Izstop iz sektorja v tem trenutku?

Prodaja v tem trenutku pomeni, da obstaja velika verjetnost slabega »market timinga« oz. prodaje na dnu. Za takšne situacije je običajno značilno, da trgi izrazito negativno reagirajo tudi zaradi velike negotovosti. Danes imamo dve ključni negotovosti povezani z delnicami v jedrski industriji. Prva je jedrski incident v teku za katerega ni znano koliko onesnaženja bo izločenega v okolje pri ohlajanju reaktorjev. Kritičnih je le še nekaj dni, potem se bodo reaktorji tudi po naravni poti ohladili. Druga negotovost  povezana z razpletom prve pa je obrat javnega mnenja do nuklearne energije. Politiki se bodo zagotovo ravnali po njem, kar kaže nenazadnje že omenjena odločna drža nemške kanclerke Merklove. V nadaljevanju navajamo nekaj razlogov, zakaj menimo, da bodo posledice jedrske nesreče v Fukušimi upočasnile rast jedrske energije ne bodo pa preprečile njenega ponovnega razcveta:

•      po svetu je v fazi izgradnje več kot 60 jedrskih elektrarn, katerih izgradnja bo šla naprej;

•      Japonska ima 54 jedrskih elektrarn, od katerih jih je 11 zaustavljenih zaradi potresa;

•      do torka popoldne nihče ni odpovedal dolgoročne pogodbe za dobavo urana;

•      prehitro bi bilo sklepati, kakšen bo vpliv te nesreče na dogajanje v industriji – najverjetnejši scenarij je, da bodo analizirali, kaj je bilo narobe in izboljšali jedrske elektrarne;

•      Kitajski uradniki so sporočili, da ne bodo spreminjali svoje energetske politike po tej nesreči;

•      v ZDA se bodo stvari verjetno malo zaostrile – predvsem na področju uporabnih dovoljenj;

•      države, ki nameravajo graditi nove elektrarne imajo energetski primanjkljaj in nimajo druge alternative kot jedrskih reaktorjev;

•      29 držav ima 442 delujočih reaktorjev, medtem, ko je naslednjih 65 v izgradnji. IAEA pričakuje, da bo na ta trg vstopilo 10 do 25 novih držav, ki bodo prve reaktorje izgradile do leta 2030;

•      Švedska je lani spremenila 3 desetletja staro politiko – brez jedrskih reaktorjev – nova zakonodaja dovoljuje izgradnjo do 10 novih;

•      Rusija gradi 11 novih reaktorjev;

•      do leta 2030 bo potrebno povišati proizvodnjo električne energije za 50%, saj bi se naj za toliko povišalo tudi povpraševanje po njej.

Sklep

Reaktorji v Fukušimi so 30 do 40 let stari in niso bili zgrajeni, da vzdržijo takšne naravne katastrofe. V primeru, da se bo situacija uspešno razrešila potem bi to lahko bila velika zmaga za jedrsko industrijo saj so novi reaktorji veliko bolj varni in imajo napredne sisteme za ohladitev, ki lahko delujejo tudi brez kakršnegakoli vira energije (glavni problem v Fukušimi naj bi bil ravno v tem, da potem ko je odpovedal rezervni vir energije niso bili več sposobni ohlajati reaktorje). Seveda pa situacija nikakor ni rožnata za jedrsko industrijo saj ravno v trenutku, ko je začela dobivati javno odobravanje in podporo je prišlo do te nesreče.

Cene delnic v tem trenutku odražajo zelo negativen razvoj dogodkov v jedrski industriji, takšen, ki si ga v času močne gospodarske rasti razvijajočih se držav, svet, dokler ne najde novega čistejšega pomembnega vira energije, preprosto ne more privoščiti. Ko se bodo razrešile negotovosti, lahko pričakujemo obrat delnic navzgor, tudi če razvoj dogodkov ne bo najboljši. Dejansko se je padanje v tem trenutku že zaustavilo in so nekatere delnice že pokrile včerajšnje izgube. Sama negotovost predstavlja velik davek na ceno delnic in zato prodaja v času pretresa, običajno pomeni prodajo na dnu.