Februarja se je nadaljevala rast razvitih trgov in zaostajanje razvijajočih se trgov. Iz mirne in dolgočasne rasti ob prehodu v leto 2011 so se trgi prelevili v bolj volatilne in manj predvidljive. Po skoraj mirni predaji oblasti v Tuniziji in Egiptu dosedanjih »dosmrtnih« voditeljev so se v Libiji najprej mirne demonstracije spremenile v oborožene spopade med podporniki režima in uporniki. Kaže, da ljudstvo v Libiji vseeno ni tako složno v nameri, da odstranijo svojega vodjo in z vsako prelito kapljo krvi si Gadafi pridobiva bolj zveste podpornike. Kakršenkoli bo razplet v Libiji za poražence ne bo milosti.

In cena nafte nad 100 dolarji je tisti moteči dejavnik, ki kvari razpoloženje investitorjem. Ti se zavedajo, da si okrevajoča gospodarstva težko privoščijo drago nafto za nedoločeno dolgo časa. Kot davek, ki pa ne bo napolnil praznih državnih blagajn, bo zavirala rast.

Neizbežno se približuje hitreje, kot smo mislili, v obliki višje referenčne obrestne mere Evropske centralne banke. Guverner Trichet je sporočil, da zelo pozorno spremljajo inflacijo, kar v prevodu pomeni, da bodo naslednji mesec dvignili obrestno mero. Vsaj dosedaj je bilo tako. Euribor je že poskočil prek 1,4% in pričakovanja trga trenutno so, da bo šla obrestna mera ECB v aprilu iz 1% na 1,25%. In, ja euribor je tisti variabilni del obrestne mere prenekaterega državljana s kreditom, kateremu bo zdaj zrasel mesečni obrok. Razlog za dvig obrestne mere je seveda naraščanje cen surovin, v prvi vrsti nafte. Vendar je težava pri nafti ta, da trenutno cena ne narašča zaradi velikega povpraševanja ampak zaradi šoka na strani ponudbe. In zaradi višjih obrestnih mer cene nafte ne bodo nič nižje. Bo pa naraščal evro, predvsem proti dolarju (saj mimogrede Američanom zaenkrat še na misel ne pride, da bi dvigovali obrestne mere). To sicer neposredno pomeni cenejšo nafto v evrih, po drugi strani pa padanje dolarja običajno dviguje ceno nafte (v dolarjih). Zelo verjetno je, da se bosta oba učinka med seboj nevtralizirala. S tem pa ECB ne bo dosegla svojega namena, da zniža ceno nafte. Nazadnje, je bila takšna situacija junija 2008, cena nafte je šla v nebo, ECB je dvignila obrestno mero, potisnila dolar navzdol, kar je še dvignilo ceno nafte, preden se je zgodil kolaps oz. se je balon razpočil.

Dokapitalizacija NLB se je končno začela, trajala bo do konca marca cena pa je 116 EUR za delnico. Tudi Evropska komisija je začasno dovolila, da država NLB dokapitalizira sama, kar se sicer smatra za nedovoljeno državno pomoč. Drugi največji lastnik banke, belgijska banka KBC najbrž ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji, saj izgleda, da je cena glede na podrejeno vlogo, ki jo bodo imeli še naslednjih nekaj let, zanje previsoka. Nenazadnje lahko delnice, ceneje kupijo od drugih obstoječih lastnikov banke, če želijo obdržati svoj lastniški delež.

Kar zadeva nadaljevanje trenda rasti delnic na svetovnih borzah je v tem trenutku odločilno dogajanje v Libiji in ostalem nemirnem arbaskem svetu, ki ima odločilen vpliv na ceno nafte. Dokler bo ta vztrajala nad 100 dolarji za sod bo to zaviralo rast trgov. Razrešitev situacije tam pa bi lahko hitro dvignila trge na nove najvišje vrednosti v času po borzni krizi.