Po Egiptu se val demonstracij nadaljuje v Libiji. Cene delnic so bile včeraj (v ponedeljek) v Evropi nižje za več kot odstotek. Poglejmo si nekaj možnih posledic oz. prihodnjih scenarijev za svetovne borze.

Rast cen surovin

Včeraj je cena nafte zrasla za 4% in okrepila argument tistih, ki napovedujejo višjo inflacijo. V preteklih mesecih, tednih se je pojavila cela vrsta dejavnikov, ki temu scenariju dajejo težo. Vstaja v arabskem svetu, ki prispeva tretjino svetovne proizvodnje nafte je nedvomno pomembna za ceno črnega zlata. A višja cena zaradi nemirov je le del sestavljanke. Trenutno se nahajamo sredi gospodarskega okrevanja po zelo hudi krizi, ki je močno oklestila cene vseh surovin. Za del cikla v katerem smo trenutno pa je običajno, da si cene surovin močno opomorejo. Slika 1 kaže gibanje cene nafte, slika 2 kaže gibanje cene žita, in oba sta v močnem trendu rasti, posebej od poletnih mesecev dalje.

Slika 1: Gibanje terminske cene nafte v USD/sodček za zadnjih 5 let

Slika 2: Gibanje terminske cene pšenice v USd/bušel za zadnjih 5 let

Tako pridemo do tega, da so cene rasle že prej, in da so prav rastoče cene hrane zelo pomemben, če ne najpomembnejši sprožilec uporov množic, ki so do sedaj dokaj stoično prenašale svoje avtokratske voditelje. Ko ljudje postanejo lačni nimajo več veliko za izgubiti. Čeprav je egiptovska vstaja ohromila življenje v državi in odnesla Hosnija Mubaraka so zdaj prav vsi zainteresirani, da se gospodarsko življenje v državi čimprej normalizira. Večje dvige cen nafte lahko pričakujemo res v primeru, ne le širjenja demonstracij po drugih državah, ampak ko bi se te razbesenele v dalj časa trajajoče državljanske vojne, s katerimi trenutno grozi Gadafijeva družina.

Vpliv na inflacijo

Vrnimo se nazaj k rastočim cenam surovin in ocenimo koliko lahko vplivajo na višje cene končnih izdelkov, ki se nahajajo na trgovskih policah. Škodljiva inflacija se začne takrat, ko letne stopnje dlje časa (merjeno v letih) vztrajajo več odstotnih točk nad ciljno inflacijo, ki je okrog 2 odstotka. O tem zdaj še ne moremo govoriti, saj je okrevanje cen surovin povsem normalno, vpliv na inflacijo v razvitih državah pa je v veliki meri pogojen s stopnjo brezposelnosti. Tudi če cene surovin narastejo, jih predelovalci in trgovci ne bodo uspeli v večji meri prenesti na končnega kupca, če je 10 % aktivne populacije med iskalci zaposlitve. Torej dokler se brezposelnost ne bo zmanjšala, tudi inflacija ne more uiti izpod nadzora.

Katerega peklenščka trenutno malamo na steno

Zakaj je potem o inflaciji toliko govora? Rastoče cene življenjskih potrebščin so nedvomno izredno pomembna tema za vsakogar in s tem zanimiva za medije. Nadalje v gospodarstvu se praktično ukvarjamo z dvema nevarnostima – deflacijo in inflacijo. Če torej nevarnost deflacije pojenja moramo pogledati k drugi »priljubljeni« temi – inflaciji. In ne nazadnje vsa raba nekonvecionalnega orožja proti gospodarski krizi v obliki kvantitativnega popuščanja (»tiskanja denarja«!?) je vzpodbudila mnoge špekulacije o prihajajoči hiperinflaciji, še posebej med vlagatelji v zlato. Nenazadanje tudi cena zlata primerno raste, kar še dodatno podkrepi scenarij (slika 3).

Slika 3: Gibanje spot cene zlata v USD/unčo  za zadnjih 5 let

Kaj pa obrestne mere? To da bodo naraščale je jasno. Seveda to ni pravo vprašanje. Vprašanje je, kdaj in kako hitro. Nekateri »jastrebi« v odborih centralnih bank že napenjajo svoje mišice in pravijo, da bo treba odločno nastopiti proti inflaciji. Vendar, kot lahko vidimo iz tabele 1 so tudi pričakovane stopnje inflacije povsem pod kontrolo in tako tudi med centralnimi bankirji še prevladujejo »golobice«.

Tabela 1: Napoved stopenj rasti indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) za ZDA, Evroobmočje, Japonsko in Kitajsko

	2011	2012	2013
ZDA	1,90%	2,00%	2,40%
Evroobmočje	1,95%	1,90%	1,80%
Japonska	-0,20%	0,40%	np
Kitajska	4,55%	3,70%	np

Napoved

Zaenkrat ne moremo napovedati kaj drugega kot nadaljevanje trenda, tudi kar zadeva cene delnic na svetovnih borzah. Vseeno pa za tiste, ki ste zaradi tega razočarani, napovedujemo večjo verjetnost od 3 do 5 odstotne korekcije. Takšne kot smo jih videli kar nekaj že v preteklih mesecih. Ameriški delniški indeks S&P 500 je od konca avgusta zrasel za 28% odstotkov in se približal vrhu trendnega kanala. Prometi prejšnji teden so bili precej nizki, kljub rastočim cenam, pa je naraščal tudi indeks volatilnosti oz. »fear index« VIX.

Slika 4: Gibanje ameriškega delniškega indeksa S&P 500 za zadnjih 5 let

To je okolje na podlagi katerega si lahko trenutno obetamo manjšo korekcijo, ki pa jo bodo najverjetneje, kot že nekajkrat doslej investitorji izkoristili na nove nakupe.