Leto 2010 - velik obliž na rane zadane v letih 2008, 2009 – je za nami. Rezultati so dobri, pregled zmagovalcev in poražencev pa najdete v prejšnjem blogu. Na začetku novega leta gledamo v čas pred nami, kakšni so obeti za naprej.
Že v decembru odgovarjamo na vprašanja finančnega tiska, kje bodo za slovenske investitorje najpomembnejši indeksi konec leta 2011. V naših napovedih smo bili precej optimistični, še posebej za Slovenijo, in zato bili deležni nemalo vprašanj od kod nam optimizem.
Ker tovrstni pregledi običajno ne vključujejo razlag ozadja takšnih napovedi, je Problog zelo primeren prostor za besedo dve tudi o tem.
Torej zakaj sploh napovedati, kje bo SBITOP konec leta 2011? Ker smo vizionarji, ker imamo nadnaravne sposobnosti, ker lahko na podlagi naših analiz natančno napovemo dogajanje v gospodarstvu, na borzah in razpoloženje investitorjev?
Včasih smo se izogibali dajanju tovrstnih napovedi oz. se pritoževali novinarjem, da je dajanje takšnih napovedi nesmiselno. Kar tudi zelo drži! Na en način. Nesmiselno je, ker tega kot prvič, nihče zares ne ve. In drugič, ker tak podatek ni nujno potreben za uspešno investiranje. Še več: temeljiti naložbeno strategijo na napovedi, da bo indeks čez 12 mesecev višje za 35% je škodljivo in, kot rečeno, nepotrebno.
Nepotrebno za to, ker lahko danes trdimo, da bo indeks letos zrasel za 35%, čez en mesec pa si premislimo, ker so se okoliščine na podlagi katerih smo to sklepali spremenile do te mere, da zdaj mislimo, da bo indeks stopical na mestu. In temu prilagodimo našo pozicijo. Enostavno. Ali pa indeks v treh mesecih zraste za 35%. Ali takrat prodamo? In potem gledamo kako raste na +60%...
V investiranju lahko uporabljamo dve izredno koristni strategiji, ki sta si velikokrat pravzaprav nasprotujoči, ampak jih je smiselno hkrati uporabljati. Strategija vračanja k povprečju in strategija sledenja trendu. Strategija vračanja k povprečju (»mean reversion«) je seveda tudi »value« strategija oz. strategija kupuj poceni in drago prodajaj. In če bi bili zvesti samo tej strategiji, bi morali danes (zaradi zmerne precenjenosti) že prodajati delnice. Ampak problem te strategije je, da ne veš, kdaj se bo vračanje k povprečju začelo oz. kot navajamo v gornjem primeru, kako daleč od nejga še lahko gre. Zato je smiselno upoštevati trend, hkrati pa se zavedati kako drage so delnice. Torej tudi če so delnice drage, nič zato. V takšnem primeru ni primerna zelo tvegana pozicija, povsem na mestu pa je zmerna izpostavljenost do delniškega trga. In kdaj prodajati? Takrat ko se trend zlomi. In če se ponovno vzpostavi? Ponovno kupiti. Seveda tudi takšna strategija ni popolna in brezmadežna, saj je njen riziko, da se trend spreminja gor in dol večkrat zaporedoma. No takrat je potrebno postaviti spet nevtralno pozicijo in počakati, da se izoblikuje nov trend.
Za letos smo napovedali SBITOP +35%. Od kod takšen optimizem? Glede na to, kjer je ta indeks nekoč že bil in kjer je danes, je napoved velikosti +10%, kot bi rekli, da se z indeksom ne bo zgodilo nič. Koga pa danes zanima, če bo šla Nova KBM iz 10 na 11 EUR. Tudi če bo šla na 13 EUR, to ni pretiran skok navzgor. Pa lahko gre? Seveda. Njihov dobiček za 2010 bo najverjetneje med 25 in 30 mio EUR. Za letos si lahko obetamo še višjega, tudi do 40 mio EUR. To je toliko, kot je Nova KBM v normalnem okolju (brez večjih odpisov) sposobna z lahkoto doseči. In tržna kapitalizacija banke pri ceni 10 EUR? 260 mio EUR. Pri dobičku 40 mio EUR bi kotirali po 6,5 kratniku dobička, kar je precej poceni. In podobno velja za prenekatero delnico, ki sestavlja SBITOP.
Ampak naša napoved pravzaprav izhaja iz tega, da se bo trend rasti delnic v svetu v 2011 nadaljeval in, da če zraste npr. S&P 500 za 10%, bo SBITOP zrasel za 30%, tudi če se v Sloveniji ne zgodi nič posebnega – torej nič posebej dobrega in nič posebej slabega. Samo vpliv tuje rasti bi lahko dvignil domače delnice.
Kaj pričakujemo za svetovne trge? V letu 2010 so zrasli za 20%. Trend je zagotovo pozitiven. Svetovna gospodarska rast za 2010 je ocenjena na 4,7%. Leta 2009 je bila ledenih -0,6%. Tudi za 2011 in 2012 se pričakuje rast nad 4%. Denarna politika centralnih bank je še vedno zelo stimulativna, kar zaenkrat deluje kot kerozin na delniških trgih. Ocene so, da inflacija v razvitem svetu v naslednjih dveh letih zaradi precej prostih kapacitet (brezposelnost je še vedno velika) ne bo zahtevala dviga obrestnih mer.
Kaj so riziki? Izpostavljamo dva. Prvi je na dlani in je sposobnost držav, da bodo začele zmanjševati najprej naraščanje zadolženosti, nato pa dejansko zmanjševanje zadolženosti. Predvsem države PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija), pa tudi nekatere druge razvite države z ZDA in Japonsko na čelu. Drugi je rast inflacije na Kitajskem, posledično zaviranje monetarnih oblasti in posledično ohlajanje gospodarstva. Seveda o Kitajski govorimo že nekaj let in se čudimo njihovi rasti in ne verjamemo njihovi statistiki, ampak zaenkrat so še vse naredili prav.
In še nekaj smo vam dolžni: zakaj je smiselno napovedovati, kje bodo indeksi čez 12 mesecev? Preprosto zato, da bralci oz. finančna javnost vidi, kakšno je trenutno razpoloženje investitorjev. Torej so pesimistični ali optimistični. Iz tega se da sklepati kako se bodo trgi gibali v prihodnjih tednih. Pa tudi zato, ker bralce to zanima in bo finančni tisk takšne napovedi vedno sestavljal!J
In kateri dan bo začel svoj vzpon slovenski borzni indeks? Tisti, ko bo postalo jasno, kaj se bo zgodilo z zadnjim pacientom slovenskega finančnega trga. Pa naj bo razplet pozitiven ali negativen. Najslabša je negotovost in odlašanje – za delnice, seveda.