O indeksnih skladih

Gost: Zanima me, ali nameravate v Probankini DZU ustanoviti kakšen splošen indeksni sklad? V mislih imam ETF, ki bi sledil kakšnemu splošnemu indeksu, npr. MSCI World...  

PROblog: Mislim, da to ne bi bilo smiselno za nas, saj bi težko konkurirali ETF-om, ki jih upravljajo velike svetovne družbe.

Gost: V bistvu bi rad v Sloveniji videl kakšno možnost za varčevanje v skladu, ki bi sledil kakšnemu indeksu. S kupovanjem ETF-jev preko borze je namreč preveč stroškov, če vlagaš manjše vsote.  

PROblog: Problem je tudi, kje bi takšen sklad kotiral? Na Ljubljanski borzi? Imeli smo indeksne sklade, ki so sicer bili panožni, ampak likvidnosti ni bilo. Na kakšni tuji borzi pa tudi ne pride v poštev, ker tam smo spet nekonkurečni. Tudi stroški samega sledenja indeksu so pri majhnem skladu previsoki. Problem je pri vplačilih/izplačilih. Če pride do večjega vplačila/izplačila, se celotna struktura podre in jo je potrebno nenehno prilagajati. V tujini je problem prilagajanja rešen tako, da so vplačila/izplačila na primarnem trgu možna samo v delnicah, ki sestavljajo sklad oziroma indeks.

Gost: To razumem. Kaj pa kakšen splošni pasivni sklad? Naprimer takšen, kjer upravljalci nakupijo enkrat na leto delnic, ki približno sledijo neki vnaprej določeni strukturi, sicer pa ne upravljajo aktivno. Stroški upravljanja bi bili nižji... Mogoče bi bilo to zanimivo za nekatere investitorje? Manj pa verjetno za DZU? (nižja upr. provizija:).

PROblog: Glede na našo izkušnjo z indeksnimi skladi menim, da v Sloveniji med vlagatelji ni posebnega interesa za pasivno upravljanje sklade.

Gost:Sem namreč mnenja, da na dolgi rok le redki upravljalci dosegajo svoj benchmark, pa nič osebnega, sicer sam zaupam vašemu DZU. Zato me muči, kako naj s postopnimi vplačili enostavno in poceni kupujem npr. svetovni indeks. Za 100, 200 evrov se ne splača preko borznega posrednika kupovati ETF-ov.  

PROblog: Za slovenskega vlagatelja je to definitivno problem, saj ne bo vsak mesec nakazoval 100-200 EUR v ZDA ali pa kam drugam na račun tujega posrednika. Verjetno je najugodnejša rešitev, da vplačujete letno, večje zneske.

Gost: Kaj pa tako hvaljena metoda povprečnega stroška? Da ne omenjam problema discipline: varčevanje eno leto, nato nakazilo (namesto nakupa novega fotoaparata).    

PROblog: O metodi povprečnega stroška smo pred kratkim pisali tudi na blogu. Še ena možna metoda je, da najamete kredit za večji nakup in ga potem postopno odplačujete: problem discipline je s tem rešen... res pa nastane problem večjega tveganja.

Gost: In problem obresti...

Gost: Bral sem vaš prispevek o metodi povprečnega stroška v Provlagatelju. Zanimivo, kako znate upravljalci vsako stvar na dva (nasprotna) načina prikazat.

PROblog: Meni je bolj zanimivo, kako zna marsikdo prikazat samo eno stran zgodbe. Sicer pa nismo edini ki to znamo.

Gost: Seveda ne. Tukaj so še politiki.

PROblog: Dejstvo pa je, da sta pri vlaganju vedno dva ali pa več pogledov.

Gost: Nič, denar bom najprej vezal po superugodni obr. meri pri Probanki, nato pa, oplemenitenega, vplačal v tuji ETF.   

PROblog: Super rešitev!  

Gost: A sprašujem se, kaj ima od tega Probankin DZU?

PROblog: Saj smo itak v 100% lasti Probanke, tako da je tudi depozit posredno dober za nas. 

Gost: Depozit že, kaj pa upravljalske provizije? No, saj se hecam, nič slabega ne mislim.   

PROblog: Sicer pa je tudi naš sklad Beta precej blizu indeksu MSCI AC World (če vas skrbijo naše upravljavske provizije).

Gost: Saj že imam Beto, hvala. Že nekaj let. Res me skrbijo upravljalske provizije. Na dolgi rok ta strošek ni kar tako, kot seveda veste. zato gnjavim s temi pasivci in ETF-ji. Pa ne bom več.  

PROblog: Sicer pa je upravljavska provizija Bete med nižjimi.

Gost: Res je, Beta je med boljšimi izbirami na slo trgu, to je že treba reči.  

PROblog: Upravljalska provizija je definitivno problem, ampak tudi če bi mi ustanovili ETF oziroma "pasivni" sklad, bi težko znižali provizijo na nivo skladov v ZDA ali pa kje drugje. Naši stroški so še vedno previsoki. Mislim, da takšen sklad še vedno ne bi bil preveč atraktiven.

Gost: Saj ni treba toliko znižati. Smo se že pogovarjali, zakaj se povprečnemu varčevalcu ne izplača nakazovati v ZDA, tako da tam konkurence ne bi imeli. Meni, npr., gre malo na živce, ko gledam vsa ta ugibanja upravljalcev, katera panoga je "in", kdaj je trg precenjen, katero podjetje ima največ perspektive. Velikokrat se seveda zmotijo, vsako tako premetavanje denarja pa seveda tudi stane.  

PROblog: Vem, ampak da res uspešno slediš indeksu moraš imeti, po mojem, vsaj 100 mio EUR, kar pa verjetno ni realno za Slovenijo, vsaj ne v trenutnih razmerah.

Gost: Da, saj vem.  

PROblog: Prav tako je problem pri recimo MSCI indeksih dobiti strukturo indeksa. MSCI javno ne objavlja strukture, dostop do le-te pa stane več tisoč evrov na leto.

Gost: Verjetno bi se vam splačalo plačat 1.000€ letno in bi imeli novi sklad.

PROblog: Če bi bil sklad dovolj velik, potem ja, ampak to ni 1.000 EUR ampak 10.000-20.000 EUR za dostop enkrat na četrtletje.

O Aziji

Gost: Zanima me naložba v Azijo, točneje Indija in Kitajska. Kakšno je vaše mnenje o možnostih rasti teh trgov?   

PROblog: Azija je zelo široko in heterogeno področje. Indijske naložbe se mi osebno zdijo predrage... res pa je, da tako mislim že dolgo in trg še kar raste. Definitivno bosta rasli obe gospodarstvi, toda ni nujno, da se bo to preneslo na delniške naložbe. Neposredne naložbe na Kitajsko niso možne, neposredne naložbe v Indijo so prav tako problematične, ker so stroški izredno visoki. Sicer pa, dokler je denar v razvitem svetu tako poceni, bo verjetno poganjal te trge navzgor.

Gost: Mislim, da podsklad Novi trgi tudi vsebuje perspektivne naložbe Indije in Kitajske, imam prav?   

PROblog: Imate prav, Novi Trgi ima okoli 28% v kitajskih naložbah ter 7% v indijskih.   Precejšen del teh naložb je v portfelju z namenom, da ne odstopamo preveč od benchmark indeksa, ki ima precejšen delež kitajskih in indijskih naložb.

O dvojnem dnu

Gost: Kakšno je vaše mnenje o možnosti ponovne (double-dip) recesije v Ameriki?

PROblog: Možnost je dokaj realna, čeprav menimo, da se bomo temu verjetno izognili.

Gost: Ja, double-dip zanima tudi mene.

PROblog: Potem priporočam ta video:

Gost: Zakaj mislite, da se mu bomo izognili?  

PROblog: Naš makroanalitik ni več tako črnogled kot včasih.

O plemenitih kovinah

Gost: Ali je zdaj še pravi čas za nakup zlata oz. vzajemnih skladov, ki vsebujejo plemenite kovine?

PROblog: Osebno mislim, da je zlato mehurček. To ne pomeni, da bo takoj počil, lahko se rast nadaljuje še leta. Vendar pa nekega dne vsekakor bo počil in zato zlato ni primeren prostor za dolgoročne vlagatelje, temveč bolj za kratkoročne špekulante. Organiziramo pa tudi posebno predavanje na to temo, ki bo 4.11. v Mariboru, 12.11. pa v Ljubljani (Več informacij najdete na tej povezavi).

Gost: Ali je bolje kupiti fizično zlato, ali pa investirati v vzajemni sklad, ki vsebuje naložbe zlata, ali pa zlate rudnike?

PROblog: To je odvisno od vašega znanja in časa, ki ste ga pripravljeni investirati  

O Grčiji

Gost: Glede na članek o situaciji v Grčiji (link), ki ste ga obljavili na Problogu, ali mislite, da bo Grčija lahko še dolgo poravnavala svoje obveznosti in kakšni so možni scenariji?   

PROblog: Sodeč po člankih, ki se pojavljajo v medijih, njihove reforme kar lepo napredujejo. Tako da se bodo morda celo izvlekli. 

Gost: Se bodo izvlekli ali jih bodo izvlekli?  

PROblog: Sami se tako ali tako ne bodo, ker imajo že zdaj precejšnjo podporo EU. Tako da jih bodo izvlekli.

O Balkanu

Gost: Kaj pa zahodni Balkan, se mi zdi nekako zapostavljen, nelikviden?   

PROblog: Mehurček, ki je počil, je pustil precejšnje rane na psihi vlagateljev... once bitten twice shy. Potrebno bo nekaj časa, da se zaupanje vrne.

Gost: Potem je zdaj čas za investiranje v ozemlje bivše SFRJ?   

PROblog: Po mojem osebnem mnenju se ne mudi... razen, če najdete kakšna res dobra podjetja s perspektivo, ki so na voljo za majhen denar.

Ostalo

Gost: Kateri trgi se vam trenutno zdijo precenjeni?

PROblog: Osebno se zdi precenjena Indija, kot sem že omenil. Sicer pa izrazito precenjenih trgov ne vidim.

Gost: Je torej čas za držanje ali nakupe?  

PROblog: To je zelo splošno vprašanje - če se odločate za varčevanje na dolgi rok, je vedno čas za nakupe .

Gost: Nemškemu gospodarstvu gre dobro, kdaj pričakujete pri nas gospodarski vzpon?   

PROblog: Saj se tudi naše gospodarstvo že počasi vzpenja. Če bodo Nemci vzdržali, jim bomo verjetno kmalu sledili.

Gost: Po plačah še leta in leta ne.

PROblog: Trg delovne sile v EU je odprt - kdor želi nemško plačo, lahko gre delat v Nemčijo.

Gost: V kateri sklad naj vložijo vlagatelji, ki želijo staviti na rast cen surovin?  

PROblog: Nobeden od naših skladov ni izključno surovinski, razen Agriculture in Uranium, ki pa seveda omogočata investiranje v zelo ozki podsektor surovinskega trga. S tem, da Agriculture sklad investira v delnice kmetijskih podjetij, kar ni isto kot če bi investirali direktno v koruzo, pšenico, itd.  

Gost: Zakaj trgi še naprej rastejo?  

PROblog: Verjetno je najbolj zaslužna ameriška centralna banka s svojim drugim delom kvantitativnega popuščanja.