Za nami je september, ki ga je zaznamoval brutalni bik na borznem parketu. Ameriški delniški indeks S&P 500 je zrasel kar za 8,8 %, kar pomeni najboljši september od leta 1939. Tudi tretje četrtletje se je končalo precej pozitivno, pri 11-% rasti. Ker je stalnica, da evro raste proti dolarju, ko delniški trgi rastejo, je tudi rezultat za investitorje, ki merijo svoj uspeh v evrih, zato bistveno nižji. Donos svetovnega delniškega indeksa MSCI AC World v evrih je le nekaj nad 2 %. Ampak z upoštevanjem tega, da so bili borzni padci v pomladanskih mesecih precej po zaslugi negotovosti na območju evra, je tudi krepitev evra dober znak za naprej.

Tehnična slika je solidna, lahko rečemo, da je odboj, ki se je začel zdaj že »davnega« marca 2009, še vedno tukaj, čeprav je precej izgubil na sapi. Indeks se trenutno nahaja kar solidno nad 50 in 200-dnevnim drsečim povprečjem. Seveda pa lahko rečemo, da bi preboj na 1.150 točk pri S&P-ju dal še bolj pozitiven signal.

Precej pomembna je tudi gospodarska slika, ki v tem trenutku ni tako slaba, kot se je marsikdo bal maja in junija. Trenutno obstaja konsenz na trgu, da se nam obeta počasna rast, ne pa dvojno dno. V Sloveniji je situacija še vedno precej napeta. Ko smo se v pomladanskih mesecih že veselili, da je z napovedanim nakupom Merkurjevih trgovin s strani Mercatorja rešena ta nevarna zgodba, so se stvari zasukale in situacija je še vedno negotova. Pričakujemo lahko, da bodo tako velikega trgovca vseeno obdržali pri življenju, saj nenazadnje mu je bil najhujši udarec zadan z menedžerskim odkupom, sicer pa lahko z ozirom na tržni položaj in ob povečanju učinkovitosti v prihodnje postane boljši, kot je bil kdajkoli prej. Sredi septembra je kazala znake prebujanja tudi Ljubljanska borza, vendar je do konca meseca že izgubila svoj naboj. Kaže, da so najboljše nakupne priložnosti (torej doseženo dno) še vedno odmaknjene nekje v nedoločljivi prihodnosti.

Prispevek je objavljen v oktobrski številki PROvlagatelja.