Eden od pogostih argumentov za nakup zlata je zaščita pred inflacijo, oziroma ohranjanje vrednosti. V primeru nepričakovano visoke inflacije ali močne depreciacije domače valute bi naj, tako teorija, zlato ohranilo kupno moč. Tudi če bi vsebina vašega Mercatorjevega vozička v evrih stala nekajkrat več, se cena, merjena v  gramih zlata, ne bi spremenila. Zlata palica je vaša zavarovalna polica za vse finančne tegobe prihodnosti.

To so seveda samo predpostavke, ki bolj kot razumevanju vloge zlata v finančnem sistemu služijo brezobzirnim prodajnim strategijam. Bi naložba v zlato res ohranila kupno moč v ekstremnih gospodarskih razmerah? Bi se obnesla bolje kot naložba v delnice, nepremičnine ali obveznice z inflacijsko klavzulo? Tega ne moremo vedeti. Morda bi, vendar še zdaleč ni nujno. Zagotovo vemo samo to, kaj se je dogajalo v preteklih desetletjih.

V sedemdesetih letih je cena zlata doživela eksplozijo, primerljivo z delniškim mehurčkom v devetdesetih. A kot vsaka pravljica se je tudi ta končala. V naslednjih 20 letih je zlato napram inflaciji izgubilo več kot tri četrtine vrednosti. Precej mizerna statistika za naložbo, ki se promovira kot zaščita pred izgubo kupne moči!

V zadnjih letih cena zlata ponovno strmo narašča. Zgodovina nas uči, da so hujši padci cene možni, po tako strmih porastih celo pričakovani (negotov je le časovni okvir). Zato nikakor ni smiselno kupovati zlata v pričakovanju, da bo naše premoženje v njem varno. Varno bo tako dolgo, dokler bo trajal trenutni trend. Ne pozabimo, da imajo trendi neprijetno navado, da se obrnejo prav takrat, ko nam to najmanj ustreza.

Obstajajo dobri argumenti za nakup zlata. A varnost in zaščita kupne moči vsekakor nista med njimi.

O ceni zlata bomo govorili tudi o predavanjih za vlagatelje, ki bodo 4.11.2010 v Mariboru in 12.11.2010 v Ljubljani. Več informacij najdete na tej povezavi.

Preberite tudi: Ali cena zlata lahko eksplodira in Zlato podira rekorde