“Metoda povprečnega stroška zmanjšuje tveganje vstopa na trg ob napačnem trenutku, saj redna periodična vplačila izravnajo nihanja…”

Če ste vlagatelj v vzajemne sklade ste verjetno že večkrat slišali takšno ali podobno trditev o metodi povprečnega stroška s strani družbe za upravljanje ali osebnega finančnega svetovalca. Ponavadi je zraven priložen še kakšen graf, ki nazorno prikazuje gibanje določene naložbe v nekem obdobju in donos, ki bi ga dosegli ob rednem varčevanju oziroma metodi povprečnega stroška in donosom, ki bi ga dosegli z enkratnim vplačilom na začetku obdobja. Seveda je donos dosežen z metodo povprečnega stroška, kot zanalašč, višji od tistega z enkratnim vplačilom.

Ali ste se mogoče kdaj vprašali če je metoda povprečnega stroška res vedno superiorna enkratni naložbi? Verjetno večina vlagateljev v vzajemne sklade o tem sploh ni nikoli razmišljala, čeprav ko bodo slišali odgovor bodo po krajšem premisleku rekli: ''Ja, saj je to logično!''.

Torej, odgovor na to vprašanje je: ''Odvisno od gibanja izbrane naložbe v času varčevanja.'' To dejstvo se ponavadi zamolči saj to delno poruši prodajno strategijo rednega varčevanja oziroma varčevalnih načrtov, ki jih ponujajo vzajemni skladi.

V nadaljevanju bom predstavil nekaj grafov in izračunov, ki metodo povprečnega stroška prikažejo ne samo v dobri luči ampak tudi v slabi.

Najprej poglejmo en klasičen graf, podobnega lahko najdete v različnih marketingških materialih povsod po svetu, ki prikazuje gibanje vrednosti enote premoženja določenega delniškega sklada v obdobju petih let (60 mesecev označenih na na x-osi). V tem obdobju bi vlagatelj, ki bi redno vsak mesec vplačeval enak znesek, dosegel skupni donos 13,8% oziroma 2,6% povprečnega letnega donosa, kar sicer ni veliko ampak absolutna številka tukaj ni pomembna. Po drugi strani, bi vlagatelj, ki bi vplačal celoten znesek na začetku tega obdobja, dosegel le 2,6-odstotni skupni donos oziroma le pičlih 0,5% povprečnega letnega donosa.

Graf 1: Gibanje vrednosti enote premoženja delniškega sklada (5 let)

Nedvomno je pridni varčevalec v boljšem položaju, saj je z metodo povprečnega stroška uspel izkoristiti nihanja na trgu in doseči nižjo povprečno nabavno ceno od vlagatelja, ki je celoten znesek investiral takoj na začetku in se je potem peljal z ''delniškim vlakom smrti''.

Zdaj pa poglejmo en graf, ki sicer ni tako ''lep'' ampak še vedno govori v prid metode povprečnega stroška.

Graf 2: Gibanje vrednosti enote premoženja delniškega sklada (10 let)

Na grafu je gibanje vrednosti enote premoženja enega drugega delniškega sklada v zadnjih 10 letih oziroma 120 mesecih. Vlagatelj z varčevalnim načrtom bi dosegel -11,8-odstotni skupni donos (-1,25% povprečni letni), med tem ko bi vlagatelj z enkratno naložbo na začetku obdobja pogorel z -52,3-odstotnim skupnim donosom (-7,1% povprečni letni). V tem primeru, je varčevalni načrt spet boljši od enkratnega vplačila, vendar minus je minus...

Za konec pa sem pustil graf, ki ga nikoli ne boste videli pri oglaševanju metode povprečnega stroška oziroma varčevalnih načrtov. Graf prikazuje gibanje mešanega sklada v zadnjih osmih letih in izgleda obetavno, ampak žal ne za vsakega vlagatelja. Vlagatelj, ki je vplačal celoten znesek pred osmimi leti se lahko sedaj pohvali z 59,7-odstotnim skupnim donosom (6% povprečni letni), med tem ko je vlagatelj z rednim vplačevanjem enakega zneska vsak mesec dosegel le 6,3-odstotni skupni donos oziroma slabih 0,8% povprečnega letnega donosa.

Graf 3: Gibanje vrednosti enote premoženja mešanega sklada (8 let)

Zgoraj navedeni primeri so sicer le nekaj od možnih scenarijev razvoja dogodkov, vendar nedvomno pokažejo prednosti in slabosti metode povprečnega stroška. Torej, če boste imeli srečo in se bo naložba gibala tako kot na prvem grafu, se boste lahko sosedom pohvalili, da ste mojstrsko izkoristili nihanja na trgu in dosegli odličen donos. V primeru, da se bo naložba gibala tako kot na drugem grafu oziroma bo celotno obdobje varčevanja v negativnem trendu, se boste lahko tolažili, da ste izgubili manj kot tisti vlagatelj, ki se je odločil za enkratno naložbo na začetku obdobja. Če pa se slučajno znajdete na začetku bikovskega trenda pa lahko pričakujete, da boste zamudili precejšen del donosa ter boste ob naslednjem pogovoru s prijateljem, ki je po naključju investiral v isti sklad, vendar to storil na začetku v enkratnem znesku, rajši spremenili temo.

Vendar, bodimo realni, večina ljudi ne razpolaga z večjo vsoto denarja takoj na začetku saj njim v nasprotnem primeru verjetno sploh ne bi bilo potrebno varčevati pa tudi prihodnost je negotova, zato je redno varčevanje edini primerni način, da dosežemo svoje finančne cilje, če pa ob tem se bomo še lahko pohvalili z višjim donosom pa toliko boljše.