Naložbeni cilj

Podsklad absolutnega donosa Probanka Sigma zasleduje fiksno postavljen naložbeni cilj: dolgoročno doseganje letne donosnosti v razponu med 8 in 12 %, ne glede na razmere na finančnih trgih in borzne trende. To bo dosegal z aktivnim investiranjem v opcije (izveden finančni instrument) ter v obveznice, instrumente denarnega trga in depozite. Osnovni finančni instrument opcij bodo delniški indeksi. V opcije bo naloženih 10 do 15 % neto vrednosti portfelja, preostali del (85 do 90 %) pa bo naložen v denarju. Sklad bo trgoval izključno z opcijami, s katerimi se trguje na organiziranih trgih po svetu in pri tem ne bo prevzemal tveganj, ki bi ne imela pokritja v njegovem premoženju. Podsklad absolutnega donosa Probanka Sigma ni garantirani sklad! Upravljavec poskuša doseči ciljno donosnost, nikakor pa je ne jamči! Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada bo nihala in obstaja tudi možnost izgube.

Volatilnost - naložbeni razred

Večina vlagateljev pozna dva osnovna naložbena razreda – delnice in obveznice. V zadnjem obdobju pa so postale kot naložbeni razred izredno aktualne surovine, predvsem plemenite kovine, pa tudi nepremičnine so pritegnile veliko pozornosti. Ob teh štirih klasičnih naložbenih razredih pa se je v zadnjih letih razvil popolnoma nov naložbeni razred – volatilnost. Večji tuji institucionalni vlagatelji ga sicer poznajo in uporabljajo že vrsto let, večini vlagateljev pa je bil do sedaj ta naložbeni razred nedosegljiv (in tudi nerazumljiv), predvsem zaradi nujne uporabe izvedenih finančnih instrumentov.

Zadnje spremembe evropske in s tem tudi slovenske zakonodaje na področju upravljanja vzajemnih skladov so omogočile uporabo izvedenih finančnih instrumentov in tako odprle vrata za širšo paleto naložbenih strategij. Sicer pa ostaja zakonodaja precej striktna in smo kot upravljavci vzajemnih skladov izredno omejeni pri vrsti in namenu uporabe izvedenih finančnih instrumentov. Ne glede na omejitve smo se v Probanki upravljanje odločili, da v okviru Sigme ponudimo slovenskim vlagateljem dostop to volatilnosti kot naložbenega razreda. Pri volatilnosti, tako kot pri drugih naložbenih razredih, obstaja več različnih načinov investiranja oziroma strategij. Strategija Sigme spada v širšo skupino strategij, ki se imenuje arbitraža volatilnosti (angl. volatility arbitrage). Osnovna teza strategije je izkoriščanje razlike med volatilnostjo, ki jo pričakujejo opcijski trgi (angl. implied volatility) in realizirano volatilnostjo v določenem obdobju. Pri izvajanju strategije uporabljamo opcije na delniške indekse. V preteklem letu smo se omejili na opcije, ki kotirajo v ZDA, v prihodnosti pa ne izključujemo možnosti uporabe opcij, ki kotirajo na evropskih in azijskih borzah. Za račun Sigme v osnovi nastopamo kot neto prodajalci opcij, vendar nikoli ne izvajamo nekritih prodaj, ki jih tudi zakonodaja prepoveduje.

Glavno tveganje za Sigmino strategijo se skriva v več mesecev trajajočem izrazito enosmernem gibanju delniških trgov, kar se je dejansko tudi zgodilo v lanskem letu oziroma od marca 2009, ko se je začel odboj. Po statistikah je to najbolj strma rast trgov v tako kratkem obdobju po letu 1933, rezultat katere je bil 13,98-odstotni padec Sigme v obdobju med 17. marcem in 2. oktobrom. Srečna stran tega je, da še vedno velja, da so takšni dogodki izjemno redki in ga verjetno ne bomo več doživeli, nesrečna stran pa, da smo to tveganje izkusili že v prvem letu poslovanja. Torej še vedno velja, da je namen Sigme ponuditi vlagateljem možnost investiranja v nov naložbeni razred – volatilnost – in s tem doseganje večje razpršitve celotnega naložbenega portfelja. Prav tako ne smemo primerjati donosov Sigme z donosom delniških ali obvezniških trgov, kajti gre za različne razrede naložb. In ravno iz tega dejstva izhaja naše priporočilo vlagateljem, da naj delež naložbe v Sigmo v njihovem celotnem naložbenem portfelju ne presega 20 %, saj bodo le na ta način pridobili iz dodatne razpršitve svojega naložbenega portfelja.