Imate delnice Nove KBM? Mercatorja? Petrola?

Niste edini. Na tisoče slovencev še vedno čaka, da se bodo napovedi o donosih, ki naj bi jih prinesla naša druga največja banka, morda le uresničile. Od ognja upanja, čigar plameni so se ob javni prodaji vzpenjali do neba in še višje, je ostalo le še komaj zaznavno tlenje, skrito globoko pod vrvežem vsakdanjih opravkov. Potrdila o lastništvu delnic, za katera smo nekoč stali v vrsti, so nedotaknjena obležala v odmaknjenih predalih, tečajnice samevajo na neprebranih časopisnih straneh. Podobne občutke imajo najbrž tudi mnogi, ki so v letu 2007 kupovali delnice Mercatorja po 300 EUR in več, ali Petrola po preko 800 EUR za delnico. Mnoge sedaj pesti vprašanje, kaj narediti s premoženjem, kolikor ga je pač še ostalo.

Do odgovora lahko pridemo na način, ki je sicer dokaj preprost, a je obenem lahko tudi izjemno psihološko zahteven. Vprašajmo se:

»Če bi danes namesto teh papirjev imeli denar na računu, ali bi z njim ponovno kupili iste delnice?«

Če je vaš odgovor pritrdilen, potem ni težav. Očitno imate zadosti razpršen portfelj in veste, zakaj držite posamezne naložbe. Verjetno tudi ne čutite psiholoških pritiskov, ki so včasih povezani z izgubarskimi papirji.

Če pa ste se ob vprašanju nasmehnili: »Saj nisem neumen,« je to jasen znak, da je z vašim portfeljem nekaj narobe. Odločitev, da neke delnice držimo v portfelju, je namreč enakovredna odločitvi, da bi jih kupili, če jih še ne bi imeli. V kolikor jih nikakor in nikoli več ne bi kupili, potem ni nobenega razloga, da bi jih ne bi prodali, če jih imamo. Vsak dan smo pred odločitvijo, ali imamo raje delnice ali denar. Lahko bi prodali, a niste. Enak miselni eksperiment lahko ponovite za vaš avto ali nepremičnino. Jih imate, ker si jih želite imeti, ali zgolj zato, ker jih imate že dolgo?

Takšen način odločanja se razlikuje od naših običajnih miselnih vzorcev. Ljudje se navadimo imetništva delnic podobno kot se navadimo živeti v slabem zakonu ali trpeti v slabi službi. Kupili jih sicer ne bi, ampak če jih že imamo…

Vse preveč pogosto se pri razmisleku o neki delnici »obesimo« na našo nabavno ceno. Živimo v iluziji, da nismo napravili izgube, dokler je ne realiziramo. Leta 2007 smo imeli 500 delnic in tudi danes imamo 500 delnic. Torej smo na istem, ali ne? Šele ob prodaji se soočimo z realnostjo. Leta 2007 smo imeli 13 tisoč EUR, danes jih imamo zgolj 5 tisoč. Izguba zaboli komaj takrat, ko pacient dokončno umre. Ker se na vse kriplje trudimo, da bi se izognili bolečini, se tolažimo z upanjem. Še vedno namreč obstaja možnost, da si trgi premislijo in nam pustijo prodati z dobičkom.

Možnost resda obstaja, a naj vas to ne zavede. Tečaju delnice je popolnoma vseeno, po kateri ceni ste kupili in kako močno znate upati. Vaša nabavna cena nima absolutno nobenega vpliva na njegovo prihodnje gibanje. Verjetnost, da delnica KBMR zraste za 170%, je povsem enaka kot pri drugih podobno tveganih delnicah. Če prodate KBMR in kupite KRKG, PETG ali POSR, so vaše možnosti vrnitve na začetni znesek kapitala približno enake. Tudi če namesto posamezne delnice kupite točke vzajemnega sklada, se kvaliteta in perspektiva vašega portfelja ne bosta poslabšali, prej nasprotno. Kar je pomembno, je stanje vašega premoženja tukaj in zdaj, po trenutnih tržnih cenah. Nabavna cena med inputi za današnje odločitve nima kaj iskati.

Enako velja za vse delnice, ki ste jih morda nekoč kupili z velikim upanjem, ki se je sprevrglo v bridko razočaranje. Spomnite se, zakaj ste jih kupili in predvsem zakaj ste v njih investirali toliko denarja. Morda se je v ozadju skrival prevelik pohlep. Če si priznamo svoje napake in izluščimo prave lekcije, bomo ob naslednji »življenjski priložnosti« lažje ohranili trezno glavo.

In še nekaj. To, da se je KBMR v zadnjih letih izkazala kot slaba naložba, še ne pomeni, da je Nova KBM zanič banka. Cene delnic na borzi včasih nihajo zaradi povsem svojevrstnih dejavnikov. Tudi z delnicami najboljših podjetij lahko naredite izgubo, če jih kupite ali prodate v napačnem trenutku.

Če vas stanje vaših naložb teži, je torej potrebno narediti čim bolj objektivno ovrednotenje trenutnega položaja. Kaj vse imamo v portfelju? Kakšen je rezultat celote, ne samo posameznih delov? Kakšna so tveganja? Ali bi svoje naložbe razporedili bistveno drugače, če bi danes začeli znova? Če niste prepričani ali pri svojih odločitvah potrebujete pomoč, se lahko vedno obrnete na nas. Sicer pa bomo več o tem, kako se pravilno lotiti izgradnje naložbenega portfelja, več napisali v enem izmed prihodnjih člankov.