Če zgodovino indeksa S&P 500 razdelimo v štiriletne cikle, opazimo močan sezonski učinek. V povprečju namreč celotna rast indeksa izvira iz tistega dela cikla, ki ustreza drugi polovici predsedniškega mandata v ZDA. Obdobje najhitrejše rasti se začne oktobra drugega leta po volitvah in traja eno leto. Trenutni ameriški predsednik Barack Obama bo v to sladko bikovsko fazo stopil čez mesec in pol.
Teorija predsedniškega cikla pravi, da se predsednik v prvi polovici mandata lahko požvižga na borzne indekse in sprejema nepriljubljene ukrepe, saj je spomin ljudstva kratek. Nov predsednik lahko tudi za vse težave krivi svojega predhodnika. Trg dela je resda v razsulu, a krivi ste si sami, kaj pa ste v 2004 izvolili tega nesposobneža Busha! A vsak predsednik, ki želi biti ponovno izvoljen (ali zagotoviti mesto svojemu strankarskemu nasledniku), mora pred naslednjimi volitvami poskrbeti za sliko izjemne družbene prosperitete, ki bo nedvomno dokazala njegove vodstvene sposobnosti. Ameriški volivci seveda rastoče borzne indekse cenijo bolj kot nove nogometne stadione.
Težko je reči, koliko resnice premore takšna teorija. Vendar pa jo podatki o gibanju indeksa vsekakor podpirajo. V to se lahko prepričamo na grafu, ki primerja zadnji štiriletni cikel (od 1.1.2009) s povprečjem zadnjih dvajsetih ciklov.
Vir: Bloomberg
Obdobje od oktobra drugega do oktobra tretjega leta je v dvajsetih ciklih samo enkrat prineslo padec indeksa, in sicer sredi velike depresije, med leti 1930 in 1931. Vrednost indeksa se je takrat skrčila za polovico. Povprečna rast indeksa v tem obdobju pa znaša zavidljivih 19,9%, pri čemer ni pomembno, ali se iz bele hiše smehlja demokrat ali republikanec.
Naslednji graf prikazuje gibanje indeksa v zadnjih petih štiriletnih obdobjih. Omenjeno obdobje je označeno z navpičnimi črtami. Indeks je vedno vedel, kdaj se mora začeti pripravljati na praznik demokracije.
Vir: Bloomberg
Če ne pričakujemo reprize velike depresije, potem borzna zgodovina v naslednjem letu navija za bike. Ali jim bo to pomagalo do zmage?