Med malimi junaki svetovnih finančnih trgov najdemo tudi vlagatelja, trgovca in kameleona.

Vlagatelj je nesporna zvezda člankov kot je tale. Našel je svoj duševni mir in finančne trge vidi kot sredstvo za dosego svojih življenjskih ciljev. Opravil je svojo domačo nalogo in opredelil naložbeno strategijo. Sprejel je dejstvo, da je življenje negotovo, zato je sposoben brez večjih čustvenih izpadov prebroditi obdobja borzne romantike in realizma. Njegov portfelj je zadosti razpršen med različnimi finančnimi instrumenti. Vseeno je, ali ga polni postopoma ali v občasnih večjih skokih. Bistveno je le, da svojega pristopa ne spreminja pogosto, brez tehtnega razmisleka in dobrih razlogov. Morda bo imel smolo in se bo na koncu izkazalo, da bi bili navadni bančni depoziti boljša izbira, toda v večini primerov bo njegov rezultat dober. Ne tako dober, da bi se njegov nasmejan obraz pojavil na naslovnici revije Fortune, toda eksistenčne skrbi mu bodo tuje tudi po petinšestdesetem.

Trgovec je stroj povsem drugačne vrste. Svoje dneve preživlja v družbi delnic, valut, opcij, terminskih pogodb, CFD-jev in ostalih prijateljev hitrih sprememb premoženjskega stanja. Njegovi možgani so enciklopedija svetovnih finančnih trgov, pokriva pa jih hladen in preračunljiv obraz. Pohlep, skupaj s čustvi in ostalimi človeškimi pomanjkljivostmi, ima popolno prepoved približevanja trgovalni postaji. Njegove pozicije so brez izjeme majhne in nepomembne, trajajo pa od nekaj minut do nekaj mesecev. Njegov cilj je donos, ki je višji (in/ali manj tvegan) od vlagateljevega, saj sicer njegovo početje ne bi imelo smisla. S pogostimi transakcijami poleg svojih pridno polni tudi žepe svojih borznih posrednikov,  za preučevanje trga pa porabi ogromno časa, ki bi ga sicer lahko usmeril v kakšno drugo produktivno dejavnost. Kot trgovci zato uspejo le nekateri izjemni posamezniki in srečneži na pravem koncu porazdelitvene krivulje. Večina izgublja in sčasoma odneha.

Kameleon  je nesrečni križanec med trgovcem in vlagateljem, ki svojo barvo spreminja glede na trenutno čustveno razpoloženje. Nekateri kameleoni na borzo vstopajo kot vlagatelji, a se ob prvem 10-odstotnem padcu prestrašijo in razprodajo svoj portfelj do zadnje delnice nasedlega slovenskega holdinga. Že nekaj dni kasneje besno trgujejo, da bi se spet približali začetnemu znesku, ki je še vedno trdno zasidran v njihovih mislih. Spet drugi začnejo kot trgovci, a se deli njihovega portfelja postopoma spremenijo v »dolgoročne naložbe«, ko nikakor nočejo realizirati izgub na posameznih delnicah. Kameleoni poznajo cilje in strategije, vendar se jih držijo samo takrat, ko rezultati zadovoljijo njihov napihnjen ego. Včasih ima kakšnen kameleon srečo in si lahko privošči hiter avto, veliko hišo in lepo ljubico. Toda ogromno število se jih skupaj z ostalimi lemingi vse prevečkrat znajde ob napačnem času na napačnem trendu. Kupujejo drago, ko so cene delnic v oblakih, prodajajo poceni, ko padcev ne prenesejo več. Plačujejo nepotrebne davke in provizije, ob zamujenih priložnostih pa ponavljajo staro kameleonsko mantro: »Sem vedel, da bi moral držati!«